ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Živi rožni venec, izvir moči za duhovne poklice

Živi rožni venec za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost se imenuje molitev desetke svetega rožnega venca, za katero se ljudje odločijo ob spoznanju, da manjka danes v svetu več kakor sedem milijonov novih duhovnih poklicev, in da mora biti vsak duhovni poklic od nekoga izmoljen in iztrpljen! Predvsem pa je ta molitev rožnega venca odgovor na Jezusovo naročilo: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

Živi rožni venec (ŽRV) pomeni skupino molivcev, zbranih v enem ali več vencih po 20 oseb, ki ob premišljevanju Jezusovega in Marijinega življenja molijo eno desetko od 20 skrivnosti rožnega venca. Tako en venec molivcev izmoli vsakdan vse 4 dele rožnega venca. Namen živega rožnega venca je zahvala Kristusu in Mariji, Božji Materi, ter prošnja za velike potrebe vesoljne Cerkve, med katerimi je na prvem mestu potreba in nujnost edinosti, pa tudi molitev za obuditev novih duhovnih poklicev. Molivci darujejo svojo desetko za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice: duhovnikov, redovnikov, redovnic, misijonarjev, ljudi v svetnih ustanovah in v drugih oblikah Bogu posvečenega življenja sredi modernega sveta ter za njihovo stanovitnost in svetost. Jezus nenehno kliče dovolj delavcev na »ŽETEV«, vendar se vsi ne odzovejo njegovemu vabilu. Manjka jim poguma in ljubezni za popolno darovanje Bogu in ljudem. Z molitvijo živega rožnega venca prosimo vsak dan Marijo – Mater večnega in vélikega duhovnika Jezusa Kristusa – naj jim izprosi jasnega spoznanja, odločnosti, poguma in vztrajnosti v njihovi odločitvi.

Zgodovina

Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, to je v dobi francoske revolucije (1789), je katoliška Cerkev v Evropi zelo trpela. Marie Pauline Jaricot (izgovori Marí Paulin Žarikó, 1799 – 1862) je leta 1826 zbrala v Lyonu skupino molivcev ter jih imenovala Živi rožni venec. V tistih zelo težkih časih je želela ljudem pomagati s tem, da je z molitvijo oživljala vero, zaupanje in ljubezen v vsakdanjem življenju. Ta način molitve je uvedla predvsem za tiste, ki še niso verjeli v veličino in moč molitve ali pa niso utegnili dovolj moliti.

Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1971, se je v frančiškanskem samostanu v Kamniku odločila skupina marijanskega krožka z brati Pashalom, Christijanom in Lovrencem, da bodo po zgledu svetega mučenca iz Auschwitza, redovnika patra Maksimilijana Kolbeja OFM Conv (1894 – 1941), začeli moliti za nove duhovne poklice eno desetko rožnega venca na dan. Ta navdih in odločitev so izročili v Marijine roke. Posamezne desetke rožnega venca so razdelili prvim molivcem v pismu z naslovom Žetev ob spominu na Jezusove besede: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

Brat in sestra!

Če imata v srcu veselje, navdušenje in moč, da storita kaj velikega in lepega za Boga, za svet in narod, potem z molitvijo desetke rožnega venca za edinost Cerkve in za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost prosita Jezusa Kristusa, naj pošlje delavce na svojo žetev.

Svojo odločitev sporočita na naslov:

Živi rožni venec (ŽRV)

Brezje 72

SI-4243 BREZJE

Tel: 04-537 07 03, 041-505427

e-pošta: leopold.grcar@rkc.si

Vsak novi molivec pošlje podatke s priimkom, imenom, datumom rojstva, točnim naslovom, telefonom, elektronskim naslovom in podpisom. Kot odgovor bo po pošti prejel zloženki z navodilom in kratko meditacijo k posameznim desetkam, molitveno izkaznico, v kateri bo našel razpored svoje desetke za vsak mesec, ter listič ŽETEV, da bo ob papeževih besedah ali zgledih svetnikov poglobil svojo molitev, žrtev in trpljenje za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za njihovo stanovitnost in svetost. Če pa kdaj ne bi mogel zmoliti svoje desetke, daruje v ta namen Bogu po Mariji trpljenje in preizkušnje tistega dne.

Danes šteje Živi rožni venec že preko 10.500 molivcev v domovini in po svetu. Dvajset članov skupaj se imenuje ROŽA, dvajset ROŽ je ROŽNI GRM, dvajset ROŽNIH GRMOV je MARIJIN VRT. Vse pa zedinja v ljubezni do Boga in Marije molitev, žrtev in trpljenje, darovano za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost. Vse člane Živega rožnega venca povezuje brošurica ŽETEV, ki nas vsako leto povabi na Molitveni dan Živega rožnega venca in na duhovno obnovo k Mariji Pomagaj na Brezje; ta navadno poteka na binkoštno soboto. V adventu in postu pa nas Žetev povabi na letne duhovne vaje, ki so v marcu, aprilu in maju v Domu duhovnih vaj na Brezjah 72, 4243 Brezje. Najbolj osrečujoča zavest pa je spoznanje, do katerega prihajamo preko pisem molivcev. Ti nam sporočajo, kako molitev za duhovne poklice daje smisel njihovemu trpljenju, bolečinam in osamljenosti. V pismih se ponavlja misel: »Sedaj vem, za koga in zakaj smem trpeti in darovati vse bolečine!« Srce pa poje in slavi Boga, ko pride sporočilo: »Do sedaj ste mi pošiljali Žetev domov, odslej pa je moj naslov Dolničarjeva 4, 1000 Ljubljana!« Veselje se nadaljuje, ko na podoben način dobimo naročilo, naj pošiljamo Žetev na naslov kakšne redovne ustanove. Takrat pride iz srca beseda: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, …!« (Jn 11,41–42). Uresničujejo se Gospodove besede: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7).

Živi rožni venec je z vsemi molivci in z vsem delom zaupan varstvu Device Marije, matere večnega in velikega duhovnika Jezusa Kristusa in matere nas vseh, torej MARIJI POMAGAJ!

Vabim, da se tej tako globoki in potrebni molitvi pridružite tudi Vi!

p. dr. Leopold Grčar OFM

Molitev pospešuje rast v veri

»Kakor je hrana nujno potrebna za telo, tako je molitev nujno potrebna za dušo. V resnici niti hrana ni tako potrebna za telo kakor molitev za dušo. Post je namreč večkrat potreben, da ohranimo telo zdravo, posta za molitev pa ne poznam.«

Mahatma Gandhi

Poglejmo redovnikovo pričevanje:

Na predavanju v Steubenville (Ohio, ZDA) je brat Daniel Klimek, frančiškanski tretjerednik, dejal, da je rožni venec edinstveni dar, ki nudi učinkovito duhovno zaščito proti zlu, in je obenem čudovito sredstvo za češčenje Matere Božje, način, da ji poklanjamo duhovne rože.

»Vojne in krvavi spopadi so bili zaustavljeni s pomočjo tega duhovnega orožja, ki se imenuje rožni venec,« zatrjuje Klimek in dostavlja: »Če se soočate z duhovnim sovražnikom, se morate braniti z duhovnim orožjem.« Klimek primerja rožni venec z mečem, ki ga je treba uporabljati v duhovnem boju.

Klimek nas tudi opozarja, da rožni venec ni samo to. Molitev rožnega venca je pot do prisrčne povezanosti z Devico Marijo. Vsaka zdravamarija je kot vrtnica, ki jo izročimo nebeški Materi kot dokaz naše ljubezni.

Troubonline

Očenaš

Očenaš ali Gospodova molitev prejema vso svojo odličnost od avtorja, ki ni kateri koli človek, ne angel, ampak je Kralj angelov in ljudi, Jezus Kristus. »Bilo je potrebno,« je rekel sv. Ciprijan, »da nas je tisti, ki nam je kot Odrešenik prišel podarit življenje iz milosti, kot nebeški Učitelj naučil tudi, kako moliti.« Sijajna modrost Božjega Učitelja se kaže v vrstnem redu, moči in jasnosti te Božje molitve, ki je kratka, a bogata z nauki; dostopna je preprostim, pa zvrhano polna skrivnosti za učene.

Molitev očenaš vsebuje vse naše obveznosti do Boga, dejanja vseh kreposti in prošnjo za vsako našo duhovno in materialno potrebo. »Je povzetek evangelijev,« pravi Tertulijan. »Presega vse želje svetnikov,« pravi Tomaž Kempčan, »na kratko vsebuje vse mile navdihe psalmov in spevov. Prosi za vse to, kar je potrebno za nas, slavi Boga na odličen način, dviguje dušo z zemlje k nebesom in jo najtesneje združuje z Bogom.«

Sv. Ludvik Marija Grignion Montfortski

Premišljevalna molitev rožnega venca

Ko molimo rožni venec, premišljujemo njegove skrivnosti. Ne gre zgolj za povzetek Jezusovega življenja v preprosti ustni molitvi, pa naj bo ta še tako goreča. Molitev mora spremljati ljubeče premišljevanje, sicer rožni venec ostane brez svojega življenjskega soka in je brez veljave. Bil bi manj od lastne sence in tako ne bi bil več rožni venec.

Kar zadeva to vprašanje, so vsi papeški dokumenti jasni. Rožni venec, ki ga imajo v časti in ga priporočajo, ne vsebuje samo ustnega izgovarjanja desetih zdravamarij, ki ga občasno prekinja molitev očenaša, ampak tudi premišljevanje o skrivnostih. Zaradi tega rožni venec omogoča duhovno povezanost s Kristusom, ki je ves čas resnično navzoč v svojih skrivnostih ter vsaki posamezni skrivnosti daje lastno učinkovitost.

Polagoma in nezaznavno kristjan ob srečevanju s Kristusom v skrivnostih rožnega venca v skladu s čudovito izjavo Pija X. »sprejema svete Kristusove navade«.

Benoit Thierry D' Argenlieu

Čudežno ozdravljenje v Lurdu

Družina Bely je imela težko življenje v majhni vili na obrobju Angoulêma (Francija). Jean Pierre, Genovefin mož in oče dveh dečkov, je bolan ležal v bolnišnici. Leta 1972 so se pojavili prvi znaki skleroze. Bolnikovo stanje se je poslabšalo, zato je bil razglašen za 100% invalida, ki je potreboval nego tretje osebe. V oktobru 1987 se je udeležil romanja rožnega venca v Lurd. Tretji dan po prejemu zakramenta bolniškega maziljenja je začutil globok notranji mir. Potem je nenadoma prejel občutek za tip in se je mogel znova gibati. Ni se upal postaviti na noge … Naslednjo noč mu je notranji glas ponavljal: »Vstani in hodi!« Jean Pierre Bely je bil spet zdrav!

Sam rad poudarja: »Gospod je najprej ozdravil moje srce in nato telo.« Po dvanajstih letih preiskav je škof iz Angoulêma razglasil, da je ta ozdravitev »resnično znamenje Kristusa Odrešenika, ki je bilo dano na priprošnjo lurške Matere Božje.«

Božja preprostost v rožnem vencu

Lahko se nam zdi čudno, da je tako preprosta molitev, kot je rožni venec, na poseben način povezana z dominikanci. Dominikanci redko mislimo o sebi, da smo preprosti možje, saj smo ustvarjali obsežna znanstvena teološka dela. In vendar smo se borili, da smo ohranili rožni venec. Je naša sveta dediščina.

Zakaj je ta preprosta molitev za dominikance tako dragocena? Mogoče zato, ker je v središču našega teološkega izročila prisoten navdih k preprostosti. Sv. Tomaž Akvinski je rekel, da ne moremo doumeti Boga, ker je popolnoma preprost … Obstaja napačna preprostost, ki se je moramo otresti. Gre za poenostavljanje tistih, ki imajo vedno za vse preveč enostavne odgovore in že vnaprej vse vedo. Ti so bodisi leni bodisi nesposobni za razmišljanje.

Obstaja pa prava preprostost – preprostost srca – ki je preprostost čistih pogledov. Lahko jo dosegamo samo počasi, in sicer z Božjo milostjo, ki nas približuje Božji preprostosti. Rožni venec je dejansko zelo preprosta molitev, vendar je povezana s tisto modro in globoko preprostostjo, po kateri hrepenimo in v kateri bomo našli mir.

P. Timothy Radcliffe OP