Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 28. junij 2019

PO MARIJI K JEZUSU

»Če hočete prejeti dar vztrajnosti, ljubite Marijo.«

Sveti Frančišek Borgia je opazil, ko je spraševal svoje novince, da nekateri med njimi ne častijo Device Marije. S tem je seznanil učitelja novincev in ga prosil, naj bo pozoren na tiste novince in naj jih nadzira. To, česar se je svetnik bal, se je zgodilo: vsi tisti novinci so izgubili poklic.
Sveti Filip Neri je naročal svojim spovedancem: »Otroci moji, če želite prejeti dar vztrajnosti, ljubite Marijo, služite Mariji. Mi namreč pademo in se izgubimo takrat, ko je ne kličemo na pomoč.«
Le Chapelet des enfants

Čému je Marija rekla »ne«.

Za boljše razumevanje vrednosti njenega »da« je v našem odnosu do Marije dobro vedeti, čemu je rekla »ne«.
»Ne« je rekla vsemu, kar ni spadalo v območje Božje volje ali ni bilo del njegovega načrta. Ko je razumela, da je bila izbrana za Božjo mater, v zameno za to ni zahtevala ničesar. To dejstvo je preprosto sprejela. »Ne« je rekla nečimrnosti, saj je sebe razglasila za Gospodovo deklo.
Pred svetom se ni nikoli hvalila: ne s svojim poslanstvom ne s svojim Otrokom. »Ne« je rekla sebičnosti. Ko ji je angel govoril o Elizabeti, se je kljub svojemu stanju nosečnosti takoj odpravila k njej.
»Ne« je rekla kakršnemu koli sprejemanju pomoči. V trenutku, ko je prejela veselo novico o svoji nosečnosti, bi lahko prosila Boga za majhno pomoč angelov. Od Boga nikoli ni pričakovala niti najmanjše pomoči. Navadila se je na njegovo odločitev in je prenašala tisto trpljenje, s katerim se je morala soočiti. Že od vsega začetka je svojega Sina pokazala drugim: pastirjem, modrim, vsemu svetu.
Aleteia

Pomen dobre matere za duhovne poklice

Božji služabnik Andrej Majcen je o svoji mami zapisal: »Nikdar je nisem videl, da bi se jezila ali slabo govorila o drugih. Znala je potrpeti tudi za ceno velikega zatajevanja. Njene pobožnosti pa niti kot redovnik nisem dosegel. Vsako jutro je hotela biti pri vseh mašah v cerkvi. Zvečer je zmolila nič koliko rožnih vencev. Kot tretjerednica sv. Frančiška se je postila vsako sredo, petek in soboto. (…) Bila je moja najboljša katehistinja in me vodila k dobri molitvi. (…) Imela je svojega duhovnega voditelja kot kaka redovnica; tako sem od nje dobil tudi osnove redovnega življenja. Ko sem bil že redovnik, se je z menoj pogovarjala o duhovnem življenju kot Avguštinova mati Monika. Od takrat sva bila tudi na daleč združena v Bogu. Ni bila redovnica, a živela je kot redovnica strogega reda; česar pa ni zahtevala ne od mene ne od drugih. Spokornost ji je bila udomačena življenjska drža.
Ko sem bil na učiteljišču in so nekatere vlekli na levico, me je ona s svojo molitvijo zopet spravila na pravo pot. Gotovo je bila njena molitev, ki me je pripeljala k salezijancem in me vodila k pobožnosti. Zato sem ji res iz dna srca vedno hvaležen.«
Tone Ciglar, Andrej Majcen vietnamski don Bosko, 36

Ni komentarjev:

Objavite komentar