Sveti Frančišek Borgia je opazil, ko
je spraševal svoje novince, da nekateri med njimi ne častijo Device Marije. S
tem je seznanil učitelja novincev in ga prosil, naj bo pozoren na tiste novince
in naj jih nadzira. To, česar se je svetnik bal, se je zgodilo: vsi tisti
novinci so izgubili poklic.
Sveti Filip Neri je naročal svojim
spovedancem: »Otroci moji, če želite prejeti dar vztrajnosti, ljubite Marijo,
služite Mariji. Mi namreč pademo in se izgubimo takrat, ko je ne kličemo na
pomoč.«
Le Chapelet des enfants
Čému
je Marija rekla »ne«.
Za boljše razumevanje vrednosti
njenega »da« je v našem odnosu do Marije dobro vedeti, čemu je rekla »ne«.
»Ne« je rekla vsemu, kar ni spadalo
v območje Božje volje ali ni bilo del njegovega načrta. Ko je razumela, da je
bila izbrana za Božjo mater, v zameno za to ni zahtevala ničesar. To dejstvo je
preprosto sprejela. »Ne« je rekla nečimrnosti, saj je sebe razglasila za
Gospodovo deklo.
Pred svetom se ni nikoli hvalila: ne
s svojim poslanstvom ne s svojim Otrokom. »Ne« je rekla sebičnosti. Ko ji je
angel govoril o Elizabeti, se je kljub svojemu stanju nosečnosti takoj
odpravila k njej.
»Ne« je rekla kakršnemu koli
sprejemanju pomoči. V trenutku, ko je prejela veselo novico o svoji nosečnosti,
bi lahko prosila Boga za majhno pomoč angelov. Od Boga nikoli ni pričakovala
niti najmanjše pomoči. Navadila se je na njegovo odločitev in je prenašala
tisto trpljenje, s katerim se je morala soočiti. Že od vsega začetka je svojega
Sina pokazala drugim: pastirjem, modrim, vsemu svetu.
Aleteia
Pomen dobre matere za duhovne poklice
Božji služabnik
Andrej Majcen je o svoji mami zapisal: »Nikdar je nisem videl, da bi se jezila
ali slabo govorila o drugih. Znala je potrpeti tudi za ceno velikega
zatajevanja. Njene pobožnosti pa niti kot redovnik nisem dosegel. Vsako jutro
je hotela biti pri vseh mašah v cerkvi. Zvečer je zmolila nič koliko rožnih
vencev. Kot tretjerednica sv. Frančiška se je postila vsako sredo, petek in
soboto. (…) Bila je moja najboljša katehistinja in me vodila k dobri molitvi.
(…) Imela je svojega duhovnega voditelja kot kaka redovnica; tako sem od nje
dobil tudi osnove redovnega življenja. Ko sem bil že redovnik, se je z menoj
pogovarjala o duhovnem življenju kot Avguštinova mati Monika. Od takrat sva
bila tudi na daleč združena v Bogu. Ni bila redovnica, a živela je kot
redovnica strogega reda; česar pa ni zahtevala ne od mene ne od drugih.
Spokornost ji je bila udomačena življenjska drža.
Ko sem bil na
učiteljišču in so nekatere vlekli na levico, me je ona s svojo molitvijo zopet
spravila na pravo pot. Gotovo je bila njena molitev, ki me je pripeljala k
salezijancem in me vodila k pobožnosti. Zato sem ji res iz dna srca vedno
hvaležen.«
Tone Ciglar, Andrej Majcen vietnamski don
Bosko, 36
Ni komentarjev:
Objavite komentar