Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 30. april 2015

ODMEVI



Naša družina se je posvetila presvetima srcema v oktobru 2011. Nekaj dni zatem je nepričakovano umrla tašča in možu je bila dana velika milost, da ji je omogočil bolniško maziljenje in da so ob umirajoči molili rožni venec Božjega usmiljenja. Kmalu zatem smo izvedeli, da ima dojenček, ki smo ga pričakovali, močno ovito in zavozlano popkovino. Vneto smo molili zanj in ob koncu devetdnevnice Božjega usmiljenja se je rodil popolnoma zdrav, in sicer prav na nedeljo Božjega usmiljenja leta 2012. Jaz osebno bi se rada zahvalila presvetima Srcema za lastno spreobrnjenje, ki sta mi ga izmolila starša z obhajanjem prvih petkov in sobot. Sedaj midva izročava najine štiri sinove v varstvo Mariji in Jezusu, zlasti pa še najinega nerojenega otroka, ki ga pričakujemo v mesecu juniju in prosimo molitev tudi druge.
Tadeja

Povezanost Pavla VI. s Fatimo



Dne 19. oktobra 2014 je bil na Trgu svetega Petra razglašen za blaženega papež Pavel VI., prvi papež, ki je romal v fatimsko svetišče. Ta dogodek smo v fatimskem svetišču doživljali v prazničnem vzdušju in hvaležnosti, medtem ko so na trgu še enkrat odmevale besede, ki jih je papež Pavel VI. izgovoril v Irijski globeli: »Ljudje, bodite ljudje! Ljudje, bodite dobri!«
Pavel VI. je bil neutruden delavec v nadaljevanju Drugega vatikanskega koncila in njegov uresničevalec v življenju Cerkve. Vendar, ob tej priložnosti, želim poudariti njegovo povezanost s Fatimo.
Pavel VI. je prišel v Fatimo leta 1967, ob 50. obletnici prikazovanj, vendar je bil že prej povezan s Fatimo. Ob sklepu 3. koncilskega zasedanja, 21. novembra 1964, je povabil škofe najpomembnejših Marijinih svetišč k somaševanju v baziliki svetega Petra. Isti dan, potem ko je potrdil konstitucijo o Cerkvi ter odloka o vzhodnih Cerkvah in o ekumenizmu, je razglasil Marijo za Mater Cerkve in je oznanil svojo namero, podariti fatimskemu svetišču zlato vrtnico z naslednjimi besedami: »Sklenili smo, da bomo poslali, s posebno delegacijo, zlato vrtnico Devici Mariji v fatimskem svetišču, ki ni pri srcu samo ljubemu portugalskemu narodu …, ampak jo že poznajo in častijo verniki celotne katoliške skupnosti. S tem dejanjem hočemo tudi mi zaupati Marijinemu nebeškemu varstvu vse človeštvo …«
Na dan svojega odhoda v Fatimo, 13. maja 1967, je objavil apostolsko spodbudo Signum Magnum o češčenju Device Marije kot Matere Cerkve in vzornice kreposti, ki se zaključi z izrecnim pozivom vsem kristjanom, naj obnovijo svojo osebno posvetitev brezmadežnemu Srcu Matere Cerkve, ki je središčni vidik fatimskega sporočila.
V nagovoru, ki ga je imel 24. aprila 1970 v italijanskem svetišču Bonaria, je, sedaj že blaženi Pavel VI. vzkliknil: »Ne moremo biti kristjani, če nismo Marijini!« Vse njegovo papeško oznanjevanje je bilo pravo čudo pričevanja pobožnosti do Matere Marije, kar pojasni njegovo povezanost s Fatimo. Blaženi Pavel VI., prosi za nas!
p. Carlos Cabecinhas

sreda, 29. april 2015

Sončni čudež v Fatimi 7.



Papež Pij XII. je oktobra in novembra 1950 v vatikanskih vrtovih večkrat videl »sončni čudež«, zelo podoben tistemu v Fatimi, in ga je imel za potrdilo o resničnosti verske resnice o Marijinem vnebovzetju, ki jo je razglasil 1. novembra 1950.

torek, 28. april 2015

Sončni čudež v Fatimi 6.




Leirijski škof José da Silva je v pastirskem pismu 13. oktobra 1930 razglasil nadnaravnost pojava:
»Sončni pojav 13. oktobra 1917, o katerem so tedaj pisali časopisi, je bil nadvse čudovit in je napravil največji vtis na vse, ki so imeli srečo, da so ga videli. Otroci so poprej napovedali dan in uro, ko se bo zgodil. Vest se je naglo razširila po vsej Portugalski. Čeprav je bil dan silno grd in je močno deževalo, se je zbralo na tisoče oseb, ki so ob uri zadnjega prikazanja videle vsa izkazovanja moči, s katerimi je sonce počastilo Kraljico nebes in zemlje z večjo krasoto, kot jo kaže tedaj, ko sveti z vso svojo močjo.
Ta pojav, ki ga ni zaznamovala nobena zvezdarna, torej ni bil naraven. Videle so ga osebe vseh slojev in socialnih razredov, verni in neverni, časnikarji glavnih portugalskih dnevnikov in tudi posamezniki, oddaljeni od Irijske globeli več kilometrov, kar ovrže vsako razlago skupinske samoprevare.«

ponedeljek, 27. april 2015

Sončni čudež v Fatimi 5.



P. dr. Otto Bohr takole ocenjuje različne razlage, ki hočejo znanstveno razložiti pojave:
»Takšnih prizorov rdečih, rumenih, zelenih in modrih žarkov, ki so si drug za drugim sledili in docela obvladali nebo, ni mogoče razložiti z nobenim znanim pojavom. Na svetu takšen prizor nikoli ni bil viden. Na naraven način ni mogoče razložiti čudovitega vrtenja ognjenega kolesa, ko se sonce in vse, kar je okoli njega, nekaj časa vrti v izrednih barvah, kakor opazovalci soglasno izpričujejo. In če kritično motrimo tretji del sončnega čudeža, zagon sonca proti zemlji, moramo priznati, da je tak pojav docela zunaj kateregakoli astronomskega zakona in je tudi proti naravnim zakonom.
Brez dvoma je le nebo moglo napraviti tako nezaslišano čudo, da je potrdilo z vso močjo pristnost prikazovanj in verodostojnost otrok. Božja Mati pa je hotela s tem pokazati, kakšen izreden pomen je pripisovala sporočilu, ki ga je dala svetu po treh pastirčkih.«