Kje je za slabotne varen in
zanesljiv počitek, če ne v Odrešenikovih ranah ? Toliko varneje v njih
prebivam, kolikor močnejši za rešitev je on. Svet hrumi, telo pritiska, hudobec
zalezuje - ne padem, ker sem postavljen na trdno skalo (Kristusa). Zagrešil sem
kak velik greh, vest me bo pekla, a ne bom se dal preplašiti, ker se bom
spomnil Gospodovih ran. » Saj je bil ranjen zaradi naših grehov » (Iz 53,4).
Kaj je tako za smrt, česar ne bi mogla rešiti Kristusova smrt ? Če se bom torej
spomnil tako mogočnega in učinkovitega zdravila, me ne bo mogla prestrašiti
nobena še tako težka bolezen.
Iz Gospodovega srca si drzno
prilaščam, česar mi manjka iz mojega, saj je to srce polno usmiljenja. Ne
manjka pa tudi odprtin, skozi katere se to izliva. Prebodli so njegove roke in
noge in stran odprli s sulico. Skozi te odprtine smem srkati med iz skale in
olje iz trdega kremena, to je okušati in spoznavati, kako dober je Gospod. …
Ključ, ki odpira, pa mi je
postal žebelj, ki se je vanj zadrl, da spoznavam Gospodovo voljo. Zakaj bi
skozi odprtino ne videl ? Glasno kliče žebelj, kliče rana, da resnično v
Kristusu Bog s seboj spravlja svet. Železo je presunilo njegovo dušo in prišlo
prav do njegovega srca, da bi mogel imeti sočutje z mojimi slabostmi (prim. Heb
4,15).
Odprta je skrivnost njegovega
srca skozi odprtine v njegovem telesu, odkrita je tista velika skrivnost
milosrčnosti, odkrilo se nam je prisrčno usmiljenje našega Boga, s katerim nas
je obiskal Vzhajajoči z višave (prim. Lk 1,78). Kako ne bi rane odpirale srca?
Kajti kaj bi moglo jasneje kakor rane pokazati, da si ti, Gospod, dober in
milosrčen, poln usmiljenja (prim. Ps 85,5) ? Večjega usmiljenja namreč nima
nihče, kakor je to, da kdo da življenje za sužnje in obsojence.
Moje zasluženje je torej
Gospodovo usmiljenje. Ne bo mi zmanjkalo zasluženja, dokler ne bo njemu
zmanjkalo usmiljenja. Ker je Gospodovo usmiljenje veliko, je veliko tudi moje
zasluženje. Kaj pa če se zavedam mnogih grehov ? »Toda kjer se je pomnožil
greh, se je še veliko bolj pomnožila milost » (Rim 5,20).
Če pa »Gospodovo usmiljenje
traja vekomaj, ga bom tudi jaz na veke opeval » (Ps 88,1).
Ni komentarjev:
Objavite komentar