Sončni čudež v Fatimi 6.

Leirijski škof José da Silva je v pastirskem pismu 13. oktobra 1930 razglasil nadnaravnost pojava:

»Sončni pojav 13. oktobra 1917, o katerem so tedaj pisali časopisi, je bil nadvse čudovit in je napravil največji vtis na vse, ki so imeli srečo, da so ga videli. Otroci so poprej napovedali dan in uro, ko se bo zgodil. Vest se je naglo razširila po vsej Portugalski. Čeprav je bil dan silno grd in je močno deževalo, se je zbralo na tisoče oseb, ki so ob uri zadnjega prikazanja videle vsa izkazovanja moči, s katerimi je sonce počastilo Kraljico nebes in zemlje z večjo krasoto, kot jo kaže tedaj, ko sveti z vso svojo močjo.

Ta pojav, ki ga ni zaznamovala nobena zvezdarna, torej ni bil naraven. Videle so ga osebe vseh slojev in socialnih razredov, verni in neverni, časnikarji glavnih portugalskih dnevnikov in tudi posamezniki, oddaljeni od Irijske globeli več kilometrov, kar ovrže vsako razlago skupinske samoprevare.«