Papež Pij XII. uči, da je češčenje Srca Jezusovega tesno povezano z evharistijo: »Goreča pobožnost do Srca Jezusovega bo brez dvoma krepila in pospeševala še prav posebno češčenje svetega križa in ljubezen do presvete evharistije … Tudi ne bomo mogli z lahkoto spoznati tiste silne ljubezni, ki je spodbujala Kristusa, da nam je dal sam sebe v duhovno hrano, če ne bomo posebej gojili pobožnosti do evharističnega Srca Jezusovega. Češčenje evharističnega Srca Jezusovega se namreč, da govorimo z besedami našega prednika srečnega spomina Leona XIII., nanaša prav na 'dejanje najvišje ljubezni, s katerim je naš Odrešenik izlil vse bogastvo svojega Srca. Da bi ostal pri nas do konca vekov, je ustanovil Božjega češčenja vredni zakrament evharistije.« Saj (po besedah sv. Alberta Velikega) »evharistija, ki nam jo je naklonil s toliko ljubeznijo svojega Srca, ni najmanjši del njegovega Srca'« (št. 71).
Papež Pavel VI. (+ 1978) v apostolskem pismu o Presvetem Srcu Jezusovem (Investigabiles divitias Christi) povezuje češčenje Presvetega Srca Jezusovega s sveto evharistijo, z njenim daritvenim značajem, s sv. obhajilom in s češčenjem Najsvetejšega. To pismo je izšlo 6. februarja 1965 ob 200-letnici uvedbe praznika Presvetega Srca Jezusovega za Poljsko in rimsko nadbratovščino Srca Jezusovega.
Papež pravi: »Predvsem pa želimo, da se Presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar je presveta evharistija, izkazuje večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema isti naš Odrešenik, 'ki vedno živi, da prosi za nas' (Heb 7,25), čigar srce je bilo prebodeno z vojakovo sulico in je izlilo val dragocene krvi in vode na človeški rod. Poleg tega na tem vzvišenem vrhuncu in tako rekoč središču vseh zakramentov okušamo duhovno sladkost na njenem izviru. Obhaja se spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju. Zato je potrebno – če uporabimo besede sv. Janeza Damaščana – da stopimo k njemu z gorečim hrepenenjem, da se ogenj našega hrepenenja navzame razžarjenosti oglja, sežge naše grehe in razsvetli srca in da se v tem dotiku z Božjim ognjem razvnamemo in pobožanstvimo.«
Papež Pavel VI. v omenjenem pismu pravi: To češčenje je »v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo ter sloni največ na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa«.
Sv. oče Janez Pavel II. (+ 2005) v pismu 11. julija 2000 uči, da je pobožnost do Srca Jezusovega v vseh svojih oblikah globoko evharistična in se poglablja ob adoraciji.
Srce Jezusovo se je najbolj razodelo na Kalvariji. S pomočjo mašne daritve kalvarijska daritev traja skozi vse čase, z njo pa se nam tudi Srce Jezusovo na vsakem oltarju najbolj približa. Tako sta oltar in tabernakelj dve znamenji navzočnosti Presvetega Srca Jezusovega, ki je živi in pravi Bog in človek med nami. Za nas se daruje, v naše srce prihaja, med nami za vedno ostaja.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar