Rman (Achillea millefolium L.) je trajnica, ki v Sloveniji raste na travnikih in med grmovjem od nižine pa do alpskega pasu. Poleti si ga zato z lahkoto naberemo dovolj za domačo uporabo. Pater Simon Ašič (1906–1992) je rman zaradi njegovih mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih mešanic.
Zraste do 50 cm
visoko, ima pokončno, čvrsto steblo, ki se konča z malimi, 4 do 6 mm velikimi
belimi ali malo roza cvetnimi koški, ki so urejeni v češuljasto socvetje. Ker
je trajnica, pri nabiranju pazimo, da ne izpulimo cele rastline s korenino
vred. Zgornji cvetoči del rastline se namreč težko utrga in zato pri nabiranju
uporabljamo nož.
Nasveti patra Simona Ašiča
Za pomiritev vznemirjenega črevesja, pri vetrovih in krčih v prebavilih ter kadar se izmenjujeta zaprtje in driska, po patru Ašiču pijemo čaj iz rastline rmana, majarona in bazilike, listov poprove mete, korenin angelike, plodov komarčka in cvetov ognjiča (čaj ČreSIT, št.19). Rman vsebuje seskviterpene, ki uničujejo različne kužne bakterije v prebavilih. Znanstveniki so dokazali, da rman v dovolj veliki količini npr. deluje proti bakteriji Salmonella enteritidis. Rman v prebavilih pomiri tudi krče.
Pri pljučnicipo nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz njivske preslice, rmana in ognjiča. Znanstveniki so dokazali, da rman deluje protimikrobno. Ugotovili so, da eterično olje rmana npr. učinkovito deluje proti bakteriji Streptoccocus pneumoniae, ki povzroča pljučnico. Zato lahko razumemo, zakaj je pater Ašič rman dodal čajni mešanici, namenjeni zdravljenju pljučnice.
Pri prehladu po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz cvetov črnega bezga in lipe, korenin kolmeža in repinca, rastlin rmana in njivske preslice, listov velike koprive, pelina, poprove mete in žajblja. Rman poveča potenje, kar je pri prehladu ugodno. Deluje protivnetno. Znižuje tudi telesno temperaturo, ker vsebuje salicilno kislino, ki poleg znižanja telesne temperature deluje še proti bolečinam. Rman vsebuje tudi vitamin C.
Pri povišanem holesterolu po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz rastline rmana in jetičnika, cvetov sivke, korenik pirnice ter listov poprove mete in velike koprive (čaj HoleSIT št.24). Rman lahko zniža holesterol v krvi. Pomembno je, da čaj uživamo vsaj 3 do 4 mesece, nato naredimo 14 premor.
Pri
pomanjkanju apetita
pijemo čaj iz rmana, ki ga v tem primeru ne sladkamo, saj grenčine, ki jih rman
vsebuje, spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter žolča in smo zato lačni.
Zraven dodamo še korenine rumenega svišča, rastline tavžentrože in majarona,
plodove kumine in janeža ter cvetove kamilice (čaj Za dober tek, št.8). Žličko
te mešanice poparimo in pustimo stati 15 minut. Čaj pijemo po 1 ali 2 skodelici
dnevno, pol ure pred jedjo.
Rmanovo mazilo
Iz rmana si lahko pripravimo mazilo. Sveže nabrano rastlino namočimo v domače žganje za 14 dni. Pustimo stati v temnem prostoru ter vsebino občasno premešamo. Nato precedimo in pripravljen izvleček, ki je rmanova tinktura, vgradimo v mazilno podlago.
Rmanovo mazilo
nanašamo na razpokane bradavice pri doječih mamicah ter na kožo pri drugih
spremembah. Dokazano je, da alkoholni izvleček rmana deluje na bakterijo Staphylococcus
aureus, ki lahko povzroči gnojne okužbe kože. Rman prav tako vsebuje še
čreslovine, ki krčijo kožo in sluznice in zato zapirajo ter tako zmanjšujejo
izcejanje krvi pri ranah.
Rman vsebuje več kot 100 znanih spojin, je dobro raziskana zdravilna rastlina. Ima številne ugodne učinke na telo in hitro ga lahko naberemo veliko, saj ni tako majhen kot je npr. materina dušica.
Barbara Kozan, mag.farm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar