Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 24. maj 2021

CERKVENO LETO Marija, Pomočnica kristjanov

V mesecu maju obhajamo praznik Marije, pomočnice kristjanov. Ta naziv je zelo povezan z zmago nad Turki 7. oktobra leta 1571 pri Lepantu, ki je bila izbojevana na priprošnjo blažene Device Marije. Papež Pij V. je namreč tiste dni vse kristjane na Zahodu pozval h goreči molitvi rožnega venca k Devici Mariji, da bi pri njej izprosili zmago nad Turki. Tedaj so bile v nevarnosti vse krščanske pokrajine, da jih zasedejo Turki. Kristjani so živeli v strahu in trepetu in so se pod papeževim vodstvom zatekli k Mariji po pomoč. Ko je prišlo s pomočjo te mogočne molitve do zmage nad Turki, so začeli Marijo klicati kot Pomočnico ali pomoč kristjanov in v lavretanske litanije so uvedli vzklik Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas.

Do nove poživitve tega češčenja Marije Pomočnice kristjanov je prišlo ob ponovni zmagi kristjanov nad Turki – tokrat pri Dunaju 12. septembra leta 1863. Tudi tedaj so kristjani trepetali pred Turki, ki so že določili, da bodo cerkev svetega Štefana na Dunaju spremenili v hlev za turške konje in nato od tu zavzeli vso Evropo. Tedaj je prišlo ob ponovnem zatekanju k Mariji, Božji Materi, z molitvijo rožnega venca, do čudežne zmage nad Turki. Hvaležnost do Marije Pomočnice kristjanov je odmevala po vseh krščanskih pokrajinah.

Izrednega izkustva Marijine pomoči je bil nato deležen zlasti papež Pij VII., toda z njim tudi vse krščansko ljudstvo. Njegovega predhodnika na papeškem prestolu, nad 80 let starega in bolehnega papeža Pija VI., je francoski cesar Napoleon velel zapreti in ga vreči od ene ječe do druge, dokler ni po dvajsetih mesecih umrl. Papeštvu so že napovedovali konec za vedno. Ko pa je bil kljub oviram izvoljen za papeža Pij VII., je bil kmalu odveden v Francijo v ujetništvo. Blizu Pariza je bil papež pet let zaprt, popolnoma odtrgan od sveta in od vodenja vesoljne Cerkve. Toda z zaupanjem se je zatekal k Devici Mariji in prosil vso Cerkev, naj moli k blaženi Devici Mariji. Leta 1814 je prišlo do nepričakovanega preobrata. Napoleon, pred katerim je trepetala vsa Evropa, je bil odstavljen in naslednje leto za vedno poslan v izgnanstvo. Svoj odstop je moral podpisati v istem kraju, kamor je dal zapreti papeža in mu vzeti prav vse, tudi brevir, knjige in črnilo. Papež Pij VII. se je 24. maja leta 1814 slovesno vrnil v Rim, potem ko je na poti iz Francije v Italijo okronal Marijino milostno podobo v Savoni. Zmago je pripisoval Marijini priprošnji, za katere pomoč je goreče prosil sam, z njim pa tudi vsi, ki so ljubili Kristusovo Cerkev. Zato je odredil, da se vsako leto 24. maja obhaja god Marije, Pomočnice kristjanov.

Ta god Marije, Pomočnice kristjanov, ni bil nikoli obvezen za vso (zahodno) Cerkev. Vendar so ga uvedle mnoge škofije katoliškega sveta. Tako je bil uveden tudi v ljubljanski nadškofiji, in sicer v zvezi z Brezjami, narodnim in najbolj priljubljenim slovenskim romarskim svetiščem.

Zato se ji v času, ko se zdi, da v Evropi krščanstvo umira, radi z zaupanjem priporočajmo z molitvijo rožnega venca, da nam izprosi pri Bogu močno vero, ki bo premagala vse viharje današnjega sveta.

br. Matevž Pucelj

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar