Vsi smo Marijini otroci. V širšem smislu že s tem, da smo ljudje. Ko je Devica Marija postala mati našega Odrešenika, je postala mati vseh, saj je on odrešil vse ljudi vseh časov. Sodelovala je pri odrešenju, zlasti ko je stala na Kalvariji pod križem in junaško darovala svojega Sina za odrešenje vseh ljudi. Ona je zato mati več kot sedem milijard ljudi, ki danes živijo na zemlji, ker je mati Jezusa Kristusa, ki je odrešenik vseh.
V ožjem smislu je Marija mati nas kristjanov. To je postala pri našem krstu. Z veliko ljubeznijo nas je sprejela za svoje otroke. Ker takrat sami še nismo bili zmožni zavestno sprejeti Device Marije za svojo duhovno mater, so to v našem imenu storili starši in botri. Kot odrasli kristjani Mater Marijo sami z ljubeznijo sprejemamo za svojo duhovno mater. To storimo na najodličnejši način, če se izročimo njenemu brezmadežnemu Srcu. Ljubezen do Matere Marije nas vodi v poglobitev vernosti.
Ljubezen se prekali in utrdi v trpljenju. Mati ima rajši tistega otroka, za katerega je morala bolj trpeti. Mati Marija je za nas veliko trpela. Že starček Simeon ji je napovedal: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,35). Beseda 'duša' tu pomeni Marijino srce. Marijino srce pogosto slikajo z mečem. Ona je 'kraljica mučencev'; tako jo kličemo v litanijah. Kot sodelavka pri Sinovem odrešenju je bila deležna njegovega trpljenja, od rojstva v hlevu do smrti na križu. Kot junaška žena je za naše odrešenje darovala svojega Sina.
Papež Janez Pavel II. se je s prisrčnimi besedami takole obrnil na Marijo pod križem: »Mati, stala si pod križem, gledala si to Srce. Mati, ker je to Srce tako hotelo, si postala Mati nas vseh. Kdo pozna skrivnost Jezusovega Srca, kakor jo poznaš ti – v Betlehemu, v Nazaretu in na Kalvariji?«
Ker je Devica Marija toliko za nas trpela in ker je naša duhovna mati, se z materinsko ljubeznijo zavzema za nas. Kristjani so se v vseh stoletjih v različnih stiskah in potrebah z zaupanjem zatekali k njej. Najstarejša nesvetopisemska molitev v čast Materi Božji se značilno začenja: »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti …«
Arški župnik sv. Janez Vianney je dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.«
Marijina materinska skrb za nas se kaže tudi v Marijinih posebnih razodetjih. Naša mati Marija nas je hotela s posredovanjem v Fatimi leta 1917 poglobiti v veri. Svoje življenje naj bi živeli bolj marijansko, kot druga Marija, v duhu služenja. Le tako bomo današnjemu svetu prinašali Kristusa. Le tako bomo prepričljivi kristjani.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar