Samostan Stična je bil vso svojo zgodovino prijateljsko povezan s cistercijanskim samostanom Rein pri Gradcu. Tako je marca leta 1579 poslal opat Jurij iz Reina v Stično meniha Bernarda Schaurerja, ki v svoji matični hiši ni bil zadovoljen, prav tako ne v Vetrinju na Koroškem, saj se nikakor ni mogel navaditi poslušnosti. Zato so sklenili poizkusiti še s prevzgojo v Stični. Toda že takoj po prihodu je pisal takratnemu reinskemu priorju Lavrenciju, ki je pozneje postal stiški opat, da v Stični ni doživel prijaznega sprejema in da je opat Jakob zelo škrt. Hkrati je poslal tudi pismo s pozdravi svojim sobratom. Med drugim je potarnal, da imajo v Stični grozno slabo vodo, saj je bil na Štajerskem navajen na zelo trdo vodo. Menil je, da mu bo voda, ki izvira izpod stiških hribov, zagotovo skrajšala življenje. Po dveh mesecih bivanja v Stični je Bernard res umrl, nimamo pa podatka zaradi česa.
Naslednje leto so bile v Stični volitve novega opata, ki se jih je udeležil tudi opat Jurij iz Reina. Ogledal si je samostansko gospodarstvo in svetoval, naj obnovijo zapuščene vinograde, da bodo predvsem bolni menihi imeli zdravo pijačo.
Mi pa po toliko stoletjih še vedno pijemo stiško vodo in nič ne kaže, da bi imelo to tako hude posledice kot za patra Bernarda.
Valerija Ravbar
Ni komentarjev:
Objavite komentar