Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 2. oktober 2021

Razstavna dejavnost Muzeja krščanstva na Slovenskem v prvi polovici leta 2021

Muzej krščanstva na Slovenskem je svojo razstavno dejavnost v letu 2021 začel 6. maja. Ta dan smo javnosti predali na ogled dve gostujoči razstavi iz Škofje Loke, ki sta nastali ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona. Odprtje razstave je potekalo virtualno, posnetek pa si lahko ogledate na facebook strani našega muzeja.

Gostujoči razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona je Občina Škofja Loka, zanjo Javni zavod 973, pripravila za jubilejno leto 2021. Avtorica razstave je Agata Pavlovec (Javni zavod 973). Razstavi na panojih predstavljata rokopis p. Romualda Marušiča in zgodovino uprizoritev tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Z bogatim fotografskim gradivom so predstavljeni tudi posamezni prizori novodobnih izvedb Škofjeloškega pasijona skozi zgodovino vse do današnjih dni. Razstavi sta bili v Stični na ogled do 15. avgusta 2021.

 

V četrtek, 27. maja 2021, smo z velikim veseljem v živo odprli lastno občasno razstavo Cistercijani v mojem kraju. Avtorica razstave je naša kustosinja pedagoginja Sara Primec. Slavnostni govornik je bil ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2021.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo se v sklopu evropskega projekta Cisterscapes lotili raziskovanja kulturne krajine, ki se je skozi stoletja izoblikovala pod vplivom stiških cistercijanov. Avtorica razstave je zapisala: »V želji, da čudoviti svet skrite cistercijanske krajine približamo vsem, ki v tej pokrajini prebivajo, smo k sodelovanju povabili lokalne šolarje. Raziskovanja kulturne krajine se je pod mentorstvom učiteljev zgodovine lotilo 24 učencev OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična in PŠ Zagradec. Glavni namen raziskovanja je bilo učence spodbuditi, da prepoznajo dediščino cistercijanov v svojih domačih krajih. S svojimi raziskovalnimi nalogami so učenci orisali celotno zgodovino samostana Stična ter njegovega delovanja na gospodarskem in religioznem področju. V svojih domačih krajih so našli številne stare domačije, ki so bile povezane s stiškim samostanom, mline, gradove in dvorce ter cerkvice, ki so spadale pod stiški cerkveni teritorij. Zbrali so tudi številna ustna pričevanja. Ta kažejo, kako močno so cistercijani prisotni v zavesti tukajšnjih prebivalcev. Razstava »Cistercijani v mojem kraju« je čudovito pričevanje o vplivu stiških menihov na pokrajino, v kateri prebivamo.«

 

V četrtek, 10. junija 2021, smo odprli razstavo »Moj poklic je ljubezen«: o božji služabnici Cvetani Priol. Razstavo sta pripravili Stolna župnija Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor. V Muzeju krščanstva na Slovenskem jo je slovesno odprl msgr. Miro Šlibar. Naše obiskovalce je nagovarjala do 31. avgusta 2021.

Cvetana Priol (1922–1973) je slovenska kandidatka za svetnico. Bila je župljanka Stolne župnije Maribor in profesorica klavirja na Glasbeni šoli v Mariboru. Skorajda naša sodobnica nas danes lahko močno navdihuje. Pokojni pisatelj Alojz Rebula jo je poimenoval slovenska mistikinja, trpinka, umetniška duša, vsa predana glasbi, zvezda na malem nebu slovenske svetosti, slovenska mala cvetka.

Na panojski razstavi, ki jo je pripravila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor, je predstavljeno Cvetanino bogato duhovno življenje. Cvetana Priol je živela iz evharistije, redno obiskovala mašo, prejemala zakramente in opravljala duhovne vaje. Vdano je častila Marijo in se priporočala Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Od leta 1947 do 1969 je vodila duhovni dnevnik. Cvetana je bila vsestransko umetniško nadarjena. Njena velika ljubezen je bila glasba, predvsem klavir. Pisala je prozne spise in pesmi. Njen duhovni dnevnik ne odraža samo duhovne veličine, temveč tudi literarno nadarjenost. Čeprav v njenem ustvarjalnem opusu prevladujejo verski motivi, so pogosti tudi motivi iz vsakdanjega življenja. Umrla je 11. avgusta 1973, ob smrti je dopolnila komaj 51 let.

Za začetek postopka za razglasitev Božje služabnice Cvetane Priol za blaženo ima zasluge p. Jakob Laura DJ, ki je kot duhovni voditelj Cvetani naročil, naj piše dnevnik, ki je ob pričevalcih temeljni dokument v odkrivanju njene svetosti. Januarja 2003 je mariborski škof msgr. Franc Kramberger zaprosil Kongregacijo za zadeve svetnikov, če bi lahko mariborska škofija pričela škofijski postopek za Cvetanino beatifikacijo in kanonizacijo. Pristojna Kongregacija je dober mesec po prejeti prošnji, že 3. marca 2003, odgovorila pozitivno (NIČ NE NASPROTUJE). Od takrat lahko Cvetano Priol imenujemo Božja služabnica. Postulator za njeno beatifikacijo je duhovnik Vinko Škafar.

Leta 2004 je izšla knjiga Stanka Janežiča, Cvetana Priol, na poti svetosti. Leta 2005 je Alojz Rebula napisal scenarij za dokumentarni film Cvetana Priol, pričevalka nevidnega, ki ga je s sodelavci pripravila Vanda Brvar in smo ga lahko videli na TVS. V Mariboru so leta 2020 pripravili o njej tudi znanstveni simpozij.

(Povzeto iz spremljajoče zloženke razstave: Lilijana Urlep, Vinko Škafar, Božja služabnica Cvetana Priol (1922–1973): drobci iz življenja Cvetane Priol, Stolna župnija Maribor, Nadškofijski arhiv Maribor, 21. 7. 2020).

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica

Ni komentarjev:

Objavite komentar