Véliki nemški fizik in matematik Albert Einstein, Nobelov nagrajenec, je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.« Naše srce se mora spremeniti. Že v stari zavezi je Bog po preroku Ezekielu napovedal: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26).
Svojega srca ne moremo spremeniti sami, če se še tako prizadevamo. Posvetitev Jezusovemu Srcu po Marijinem Srcu je odlična pot za spreobrnjenje našega srca. Častiti Srce Jezusovo se pravi častiti Jezusovo osebo s posebnim poudarkom na njegovi odrešenjski ljubezni. Jezus nas pri tem vedno bolj upodablja po svojem Srcu. Častiti Srce Marijino pomeni: občudovati, častiti in premišljevati Marijino duhovno življenje z vsemi krepostmi, predvsem z njeno ljubeznijo do Boga in do ljudi. Tako naše srce postaja vedno bolj podobno Marijinemu Srcu.
Če se bo prenovilo naše srce, bodo drugačne tudi naše besede in dejanja. Čim tesneje bomo povezani z Jezusovim in Marijinim Srcem, tem bolj se bomo upodobili po njima. Ob teh dveh Srcih bo naše srce zopet zažarelo v dobroti in ljubezni.
Sv. Janez Vianney je oznanjal: »O, Jezus! Poznati tebe pomeni ljubiti te! Ko bi vedeli, kako nas naš Gospod ljubi, bi umrli od veselja! Ne verjamem, da obstojijo tako trda srca, da ne bi ljubila, ko vidijo, da so tako ljubljena.« »Resnična ljubezen je tako lepa! To je izliv Jezusovega Srca, ki je ena sama ljubezen. Edina sreča, ki jo imamo na zemlji, je ljubiti Boga in vedeti, da nas Bog ljubi.«
Sv. Pavla je popolnoma prevzelo spoznanje: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20). Če se izročim in vsak dan znova izročam Marijinemu Srcu in se po njem posvetim Jezusovemu Srcu, bo Kristus vedno bolj živel v meni. V meni bo rastel in se razvijal do polne starosti. Tisto, kar me tesno povezuje s Kristusom, je njegova ljubezen do mene in moja ljubezen do njega. Sv. Pavel se sprašuje: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? … V vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu« (Rim 8,35–39).
Papež Janez Pavel II. je dejal: »Ljubezen, ki je použivala Srce Jezusovo, ljubezen, ki je povzročila smrt njegovega srca, je in ostane nepremagljiva moč.«
Za človeka gre. Za njegovo časno in večno rešitev. Človek je na izbiri: rešiti se ali propasti. Rešitev je v izbiri nesebične ljubezni, propad je v izbiri sebičnosti. Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, posvetitev in izročitev obema Srcema in vsakodnevno življenje iz te posvetitve je najuspešnejše sredstvo za to, da bo Kristus vedno bolj živel v nas in v naših medsebojnih odnosih.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar