Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 7. oktober 2021

SKRIVNOST KRIŽA BOG IN TRPLJENJE (6) Edinstvenost Božjega delovanja

Tukaj se moramo za trenutek zamisliti in si ponazoriti, v kako globokem nasprotju je krščansko vrednotenje trpljenja do prej nanizanih poskusov obvladovanja problema [glej VMŠ 4 – 9]. Vsi ti poskusi so imeli za cilj, da bi ubežali trpljenju z drastičnim dokončanjem, z umetno tehniko in utrjevanjem nasproti bolečini (vse do sedenja na deski z žeblji, vse do stoičnega neupoštevanja bolečine ali sramote), s sociološkim načrtovanjem daljne prihodnosti. Metode so različne, a cilj je jasen: trpljenje mora proč.

Jezus pa smisla svojega trpljenja ne polaga v odpravo trpljenja, ampak sestopi v njegovo najnižje dno: »kelih« pije do dna, in sicer izrecno »za nas«. Ne zato, da nam ne bi bilo treba več trpeti, ampak da trpljenje brez svojega poslednjega smisla prejme v njem najvišji smisel: da pomaga spraviti svet.

Mnogi filozofi in pedagogi so sicer neko mero trpljenja imeli za koristno: »Pomehkužen človek ostane nevzgojen,« so vedeli že Grki. Toda tam, kjer se začne čezmernost, neznosnost, neodgovorno nalaganje, umolkne vsaka filozofija in pedagogika. Umolkne tudi Nietzsche s svojo hvalo krepilnega trpljenja: za svojo izgubo pameti ne bi imel nobene teorije več.

Obstaja samo eden, ki ima tukaj, onkraj vsake teorije, še besedo; v bistvu ne več govorjeno besedo, ampak v trpljenju uresničeno. Kajti Jezus Kristus je kot Očetov Sin dokončna Stvarnikova in Očetova Beseda svetu. Poslednje pri tem je, da je izročitev Sina in Besede v poslednjo zapuščenost tudi najgloblje razodetje Božje ljubezni do sveta.

Hans Urs von Balthasar

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar