Ko govorimo o češčenju Srca Jezusovega, mislimo na trojno Jezusovo ljubezen, ki jo simbolizira njegovo srce: s čuti izraženo človeško ljubezen, duhovno človeško ljubezen in Božjo ljubezen. Mislimo torej na polnost ljubezni, ki jo ima Jezus Kristus kot pravi Bog in pravi človek do nebeškega Očeta in do nas ljudi.
Papež Pij XII. piše: »Po vsej pravici imamo Odrešenikovo srce za posebno znamenje in simbol tiste trojne ljubezni, s katero Božji Odrešenik neprestano ljubi nebeškega Očeta in vse ljudi. To srce je namreč simbol tiste Božje ljubezni, ki jo ima skupaj z Očetom in Svetim Duhom … Poleg tega je Jezusovo srce simbol tiste silne ljubezni, ki je vlita v njegovo dušo in s katero je obdarjena Kristusova človeška volja … Končno je Jezusovo srce tudi simbol s čuti izražene ljubezni, in to na bolj naraven in direkten način« (št. 27). Jezus si je namreč privzel človeško čuteče srce.
Njegovo telesno srce tudi v poveličanem stanju odmeva v čustvih ob trojni ljubezni in bo večno odmevalo, zato tudi »ne bo nikdar nehalo biti znamenje njegove trojne ljubezni, ki združuje Božjega Sina z njegovim večnim Očetom in z vsem človeštvom, kateremu je s polno pravico skrivnostna glava« (št. 28).
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar