Rekla sem »da« (2)

Po prvem srečanju s fatimsko Marijo v Stični sem začela prebirati literaturo o njenem prikazovanju v Fatimi in seveda hkrati odkrivala tudi mnoge druge spise o različnih Marijinih prikazovanjih v svetu. Vse bolj sem si želela njene bližine in da bi razumela njeno poslanstvo med nami. V preteklosti je bil Jezus daleč stran od moje vere, Marija pa še toliko dlje, kajti v naši družini nisem občutila, da bi se kdaj zatekali k njej, niti skupne molitve ob rožnem vencu ni bilo. Spominjam pa se tega, da sem v nočnih urah slišala staro mamo, kako nekaj brblja, pa sem v sebi rekla, »ali ne more biti vsaj ponoči tiho, da kar naprej brblja in godrnja«. Spominjam se, kako sem vsako jutro ob postelji na stolčku videla rožni venec. Danes vem, kaj je »brbrala«, in sem ponosna na to njeno dokaj tiho žrtvovanje.

Vse bolj in bolj sem premišljevala o Marijinem klicu: »Vsak dan molite rožni venec, da boste svetu izprosili mir in konec vojne.« In »Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s katerimi ga žalijo, in se žrtvovati za spreobrnjenje grešnikov?«

Vse te globine sem začela odkrivati v rednih srečanjih ČASTILCEV JMS v Stični. Prepletali sta se Marijin k klic k molitvi rožnega venca in samo nedoumljivo Božje usmiljenje. Marija me vodi v premišljevanje o Jezusovem prihodu med nas, o njegovem delovanju med nami, kot o žrtvovanju in kot pot k zaupanju, da nismo ostali sami. Po vseh molitvah sem vsakič dobila več in več zaupanja, da je Bog z menoj. Moja vera je začela rasti in se krepiti. Z večjim zaupanjem sem sprejela razne odločitve kot odgovorna dejanja.

Prejeti milost je Božji dar. Ko sem v tem času hodila na Katehetsko pastoralno šolo, sem, Bogu Hvala! svojo prakso lahko opravljala ravno v Stični na rednih mesečnih srečanjih JMS. Na vsa ta molitvena srečanja ob rožnem vencu pa so bila moja predpriprava že doma. Molitev in premišljevanje pri rožnem vencu je bil en sam dialog in poslušanje Božje besede. Odpiral se mi je svet Božjega usmiljenja in vse njegove dobrote. Rožni venec me uči, kako mora moje življenje postati evangelij prenesen v vsakodnevno dogajanje. Odkrila sem smisel življenja, ki je odgovor na Marijino vprašanje: »Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in se žrtvovati za spreobrnjenje grešnikov?«

»Da, Marija, Kraljica rožnega venca.«

Zlatka Opalički