»Molitev rožnega venca v meni ves čas ustvarja nerazložljivo milino.«

P. Jacquesa Mourada, sirskega katoliškega duhovnika iz Aleppa (Sirija), je 21. maja 2015 ugrabila teroristična organizacija Islamska država. Po petih mesecih zapora, v katerem so ga mučili in je bilo njegovo življenje v smrtni nevarnosti, je uspel čudežno pobegniti. Navajamo izvleček iz njegovega pričevanja:

»Vsak dan, odkar so me ugrabili, molim v tišini rožni venec … V vseh teh letih, ki sem jih preživel v samostanu Mar Musa in nato še v Mar Elianu (Sirija), se nanj nisem navadil, ker me je petdesetkratno ponavljanje zdravamarij dolgočasilo. Po štirih dneh pa se je vse spremenilo: zdravamarije so kot klici na pomoč (SOS), ki jih pošiljam v nebesa, obenem pa jih spremlja nerazložljiva gotovost, da jih slišijo.

Prepričan sem, da me Marija po molitvi rožnega venca vodi v največjo Jezusovo bližino. Ne gre več za mehanično molitev, ampak za resnično in pravo meditacijo: dolgo se zadržujem ob vsaki skrivnosti iz Jezusovega življenja in sleherna moji duši govori s presenetljivo močjo …

Po molitvi rožnega venca se prizori iz Jezusovega življenja v mojem umu vrstijo, kot če bi sedel v kinu … Mnoge vidike Jezusovega trpljenja razumemo, ko se sami znajdemo v težki preizkušnji in osamljenosti. Molitev rožnega venca v meni ves čas ustvarja nerazložljivo milino.«

Jacques Mourad, Menih v ujetništvu. Boj džihadističnega ujetnika za notranji mir, založba Emanuel, str. 83.