To je bilo leta 1997. V tistem času sem stanovala v Ljubljani, kjer sem se preko skupnih prijateljev seznanila z Dragico Čepar, s katero sva postali prijateljici.
Nekega dne, to je bilo v času prvega obiska Marije Romarice iz Fatime v Sloveniji, me je Dragica povabila na Kurešček k sveti maši v čast fatimski Mariji, in sicer 11. oktobra 1997 ob 9.00.
Na sivem nebu so se nad našimi glavami silovito podili temni oblaki. Ker je bila maša na prostem, sem se resnično bala, da bomo vsak čas vsi mokri. V hipu si je za trenutek utrla pot špranja vedrine, vendar takoj za tem so nebo spet prekrili črni oblaki. Ves čas svete maše se je nadaljevala ta bitka med soncem in temnimi oblaki, naposled je zmagalo sonce.
Slišala sem vzklike ljudi, ki so gledali v sonce in na njem videli spremembe. Vedela sem za sončni čudež, ki ga je Marija naredila v Fatimi leta 1917, vendar se mi je zdelo neverjetno, da bi se lahko v tistem trenutku zgodilo kaj podobnega, zato nisem hotela pogledati v nebo, da ne bi bila razočarana.
Dragica mi je pripovedovala o posvetitvi slovenskega naroda Marijinemu Brezmadežnemu Srcu 30. maja 1943. Odkrila sem, da je leto prej, 8. decembra 1942, papež Pij XII. posvetil ves svet Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Moje srce je že bilo za fatimsko Marijo, ker sem prejela prvo sveto obhajilo 13. maja 1951. Tisti dan na Kureščku pred fatimsko Marijo romarico pa se je v mojem srcu rodila želja, da se posvetim Marijinemu brezmadežnemu Srcu in tako svojo molitev in žrtev združim z molitvami in žrtvami številnih vernikov, ki upajo in si prizadevajo za zmago Marijinega brezmadežnega Srca.
Anna Maria Spinetti - Rim
Ni komentarjev:
Objavite komentar