1. Lahko pomagamo tistim, ki jih je bolezen na kakršen koli način prizadela. Pandemija bo povzročila nekaj dobrega, če nas bo spodbudila k večji ljubezni do vseh pomoči potrebnih. Ni težko ugotoviti, da se v tem pogledu veliko ljudi zelo žrtvuje.
2. Bolezen hoče človeštvo, ki se je zelo oddaljilo od Boga, spreobrniti, privesti na pravo pot. Bog je tisti, ki bi rad v našo korist to dosegel. Pri tem prizadevanju običajno deluje po ljudeh, tudi po nas. Poglejmo, kako je deloval po fatimski pastirici sv. Jacinti. Dne 20. februarja skupaj z rodnim bratom Frančiškom praznujeta rojstni dan za nebesa. Takole nam sveta pastirica odgovarja: »Poslušajte, veste kaj? Naš Gospod je žalosten. Naša Gospa nam je rekla, naj ga ljudje ne žalijo več, saj je prejel že toliko žalitev, pa se za to nihče ne zmeni. Še kar naprej delajo iste grehe. Delajte žrtve za spreobrnjenje grešnikov. Naj naštejem nekaj primerov, kako smo delali mi, fatimski pastirčki. Ko smo srečali uboge lačne otroke, smo jim dali svojo malico za spreobrnjenje grešnikov. Zaradi tega smo bili sami lačni. Uživali smo želod, a smo iskali takšnega, ki je bil bolj grenak, da smo prispevali za spreobrnjenje grešnikov večjo žrtev. Ko so nam starši ponudili kakšen priboljšek, npr. grozdje, smo se odločili: 'Ne jejmo ga, darujmo to žrtev za grešnike.' Ko smo imeli različne bolečine, se nismo pritoževali.«
3. Imamo možnost, da na ladji velikanki »zbudimo« Jezusa, saj je z nami, a se zdi, da »spi«. Ne bojmo se, da bi nas pokaral: »Kaj ste boječi, maloverni?« Kako naj ga zbudimo? Z gorečo molitvijo! »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda!« pravi pregovor. Pandemija ne bo dosegla svojega skritega namena, če nas ne bo usmerila na Jezusa, če v nas ne bo prebudila duha molitve. V času pandemije nam hoče biti Jezus še bolj blizu, kakor je sicer, čeprav na drugačen način. Gre za bistvo, za najglobljo molitev. Jezus nas vabi: »Ostanite v meni in jaz v vas […] Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti […] Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni« (Jn 15,4–10).
Že nekaj let pri svojem prizadevanju poudarjamo geslo: »Živeti iz posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu!« Drugače povedano: »Po Mariji k Jezusu!« Končni cilj je Jezus in nebeški Oče. Vedno ostati v Jezusu, v njegovi ljubezni, to je najčudovitejši sad življenja iz posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Tako bomo rodili obilo sadu. Če bomo živeli v prisrčnem prijateljstvu in ljubezni z Jezusom in Marijo, nam ne bo težko izpolnjevati Božje volje, kajti to je dokaz pristne ljubezni. Pandemija ima v sebi močan klic: Spreobrni se in veruj evangeliju! Ljubi Boga in vsakega človeka, posebej pomoči potrebnega!
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar