ODMEVI

Pošiljam vam rešitev gesla v nagradnem kvizu: rožni venec vodi v nebesa.

Ob tem pa bi vam rada še povedala, kako sem se lotila reševanja tega kviza. Na pogled in na prvo branje so se mi zdela vprašanja lahka, razumljiva. Tako sem si mislila, da bom kar hitro našla odgovore, saj molitev očenaš molim že od svoje zgodnje mladosti.

No, pa se je zataknilo že pri prvem vprašanju – »Prva beseda v drugi prošnji očenaša«. Treba je bilo pomisliti … Začela sem potiho moliti, pa spet, od začetka. Tako tudi pri naslednjih vprašanjih, le da sem sedaj molila že naglas, počasi sem izgovarjala besedo za besedo. Potem sem si pomagala še s prsti na roki, kot v prvem razredu osnovne šole, ko smo se na ta način učili šteti in seštevati.

Pa tudi to ni kaj dosti pomagalo. Končno sem vzela v roke pisalo in celotno molitev napisala na papir. Le tako sem potem lažje našla odgovore na posamezne besede, prošnje, nagovore v očenašu. Spomnila sem se evangelija, kjer nam Jezus naroča, kako naj molimo očenaš. Res smo pri molitvah očenaša in rožnega venca naravnani tako, da molimo tekoče, pa hitro, kot bi hoteli ujeti zadnji vlak. Največkrat nismo zbrani, ne pomislimo na pomen posameznih besed, prošenj, nagovorov. Ta kviz je bil zato res izziv, dan v premislek.

Ana Jerman