- Ko svojega skupnega Gospodarja slavimo za vse drugo, kako da ga posebej ne slavimo, poveličujemo in se mu čudimo zaradi križa in tistega strašnega trpljenja, ki ga je prestal?
- In tudi to, da je umrl za takšne ljudi, kakršni smo mi.
- Kaj se čudiš, da se Pavel tako veseli, vzklika in hvali, ko prav tisti, ki je pretrpel smrt, imenuje to svojo slavo? Rekel je: Oče, prišla je ura: Poveličaj svojega Sina!
- Poberi se od mene, satan! V spotiko si mi! S to ostro in trdo izjavo je pokazal, s kakšno vnemo je pričakoval križ.
- Kaj se torej čudiš, da je v tem življenju križ tako slaven, če ga je Kristus imenoval svojo slavo, Pavel pa se je z njim hvalil?
Ni komentarjev:
Objavite komentar