Papež Pij XII. ob naslonitvi na svoja predhodnika Leona XIII. in Pija XI. ugotavlja: »Popolnoma jasno je namreč, da je to češčenje, če gledamo njegovo posebno naravo, najodličnejše dejanje vdanost Bogu,« »najbolj preizkušena oblika ljubezni do Boga«. V tej pobožnosti je obsežena »vsa ljubezen do Boga in pravilo popolnega življenja,« »obseg vse vernosti«.
»Cerkev je prepričana, da je to češčenje tista oblika vdanosti Bogu, s katero se v polnosti uresničuje notranje in resnično bogočastje, katerega je naznanil Zveličar sam v razgovoru s Samarijanko: 'Pride ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici' (Jn 4,23–24).«
Ob teh besedah kar treh papežev se lahko vprašamo, zakaj smo na češčenje Srca Jezusovega tako zelo pozabili. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bilo pri nas že želo uveljavljeno. Potreben bo povratek h koreninam naše vernosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar