»Od takrat, ko so nas ugrabili, v
miru molim rožni venec … V vseh teh letih, ki sem jih preživel v samostanih Mar
Musa in nato v Mar Elian (Sirija), ga nisem bil več navajen moliti, ker me je
že petkratno ponavljanje zdravamarije
dolgočasilo. Toda po štirih dneh se je vse spremenilo: Zdravamarije so kot klici SOS,
ki jih pošiljam nebesom in imam pri tem nerazložljivo gotovost, da jih
poslušajo.
Prepričan sem, da me Marija prek
rožnega venca vodi v največjo možno Jezusovo bližino. Tako ta molitev ni več
mehanična, ampak je resnična in prava meditacija. Dolgo se zaustavljam pri
vsaki skrivnosti iz Jezusovega življenja, ki moji duši govori s presenetljivo
močjo …
Prek molitve rožnega venca se
prizori iz Jezusovega življenja vrstijo v mojem umu kot v kinu …: ko se sami
nahajamo v težki preizkušnji in osamitvi, razumemo mnogo vidikov Jezusovega
trpljenja. Tako je rožni venec zame postal milina, ki je prej nisem poznal.«
Menih v ujetništvu. Boj zapornika
džihadistov za mir
Ni komentarjev:
Objavite komentar