Sinoda je ugotovila, da je položaj
številnih družin v raznih deželah sveta res zelo problematičen, če ne povsem
nezadovoljiv. Ustanove in zakoni ne priznavajo nedotakljivih pravic družine in
človeške osebe same. »Zato se Cerkev odkrito in z vsem poudarkom zavzema za
pravice družine zoper neznosne samovoljnosti in zlorabe s strani družbe in
države. Sinodalni očetje so med drugim navedli naslednje pravice družine:
-
pravico, da obstaja in se razvija kot družina, to se pravi pravico vsakega
človeka – zlasti tudi revnih – da ustanovi družino in jo vzdržuje s potrebnimi
sredstvi;
-
pravico, da uveljavlja lastno odgovornost pri posredovanju življenja in pri
vzgoji otrok;
-
pravico do intimnosti na področju družinskega in zakonskega življenja;
-
pravico do trajnosti zakonske vezi in do trajnosti zakona kot ustanove;
-
pravico, da veruje, da svojo vero izpoveduje in da jo širi;
-
pravico, da svoje otroke vzgaja ustrezno svojim lastnim verskim ter kulturnim
izročilom in vrednotam s potrebnimi sredstvi in ustanovami;
-
pravico do telesne, socialne, politične in gospodarske zaščite, zlasti za revne
in bolne;
-
pravico do primernega stanovanja, ki omogoča dostojno družinsko življenje;
-
pravico, da izraža in zastopa svoje interese pred javnimi, gospodarskimi,
socialnimi in kulturnimi oblastmi na višji in na nižji stopnji, bodisi osebno
sama, ali pa s pomočjo združenj;
- pravico do združevanja z drugimi
družinami in ustanovami za omogočanje dobrega in hitrega izpolnjevanja lastnih
nalog;
- pravico, da s pomočjo ustreznih
ustanov in zakonodaje brani mladoletnike pred škodljivimi drogami,
pornografijo, alkoholizmom itd.;
-
pravico do poštenega razvedrila, ki pospešuje vrednote družine;
-
pravico ostarelih do človeka vrednega življenja in smrti;
-
pravico, da se more kot družina izseliti in si poiskati ugodnejše življenjske
pogoje.«
dr. Alojz Snoj
Ni komentarjev:
Objavite komentar