Listina družinskih pravic

Ob koncu razmišljanja o družini, njenem bistvu, vlogi, pomenu, smislu, nalogah in njenem poslanstvu, naj spregovorimo še o listini družinskih pravic, kakor jih je začrtala Cerkev. Na škofovski sinodi, ki je zasedala v Rimu od 26. septembra do 25. oktobra 1980, so se sinodalni očetje soočali z vprašanjem družine, njene identitete in njenih nalog. Apostolsko pismo O družini je tako sad škofovske sinode kot tudi papeževega osebnega študija in premišljevanja. Papež sv. Janez Pavel II. je pismo podpisal na praznik Kristusa Kralja, 22. novembra 1981.

Sinoda je ugotovila, da je položaj številnih družin v raznih deželah sveta res zelo problematičen, če ne povsem nezadovoljiv. Ustanove in zakoni ne priznavajo nedotakljivih pravic družine in človeške osebe same. »Zato se Cerkev odkrito in z vsem poudarkom zavzema za pravice družine zoper neznosne samovoljnosti in zlorabe s strani družbe in države. Sinodalni očetje so med drugim navedli naslednje pravice družine:

            - pravico, da obstaja in se razvija kot družina, to se pravi pravico vsakega človeka – zlasti tudi revnih – da ustanovi družino in jo vzdržuje s potrebnimi sredstvi;

            - pravico, da uveljavlja lastno odgovornost pri posredovanju življenja in pri vzgoji otrok;

            - pravico do intimnosti na področju družinskega in zakonskega življenja;

            - pravico do trajnosti zakonske vezi in do trajnosti zakona kot ustanove;

            - pravico, da veruje, da svojo vero izpoveduje in da jo širi;

            - pravico, da svoje otroke vzgaja ustrezno svojim lastnim verskim ter kulturnim izročilom in vrednotam s potrebnimi sredstvi in ustanovami;

            - pravico do telesne, socialne, politične in gospodarske zaščite, zlasti za revne in bolne;

            - pravico do primernega stanovanja, ki omogoča dostojno družinsko življenje;

            - pravico, da izraža in zastopa svoje interese pred javnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi oblastmi na višji in na nižji stopnji, bodisi osebno sama, ali pa s pomočjo združenj;

- pravico do združevanja z drugimi družinami in ustanovami za omogočanje dobrega in hitrega izpolnjevanja lastnih nalog;

- pravico, da s pomočjo ustreznih ustanov in zakonodaje brani mladoletnike pred škodljivimi drogami, pornografijo, alkoholizmom itd.;

            - pravico do poštenega razvedrila, ki pospešuje vrednote družine;

            - pravico ostarelih do človeka vrednega življenja in smrti;

            - pravico, da se more kot družina izseliti in si poiskati ugodnejše življenjske pogoje.«

dr. Alojz Snoj