Družina kot občestvo v službi človeka

To pa je kraljevska naloga družine. Krščansko življenje ne najde svoje postave v kakem zapisanem osebnostnem zakoniku. »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). To velja tudi za krščanske zakonce in za družino. Njihov voditelj in njihovo merilo je Jezusov Duh, izlit v srca pri zakramentu zakona. Zakrament zakona v povezavi s krstom na novo razglaša evangeljsko zapoved ljubezni in jo z darom Svetega Duha globlje vtisne v srce krščanskih zakoncev. Očiščena in odrešena ljubezen zakoncev je sad Svetega Duha. Družina izvršuje svojo kraljevsko nalogo s tem, da se v mišljenju in delovanju daje prežemati Kristusovemu duhu služenja človeku. Z zatajevanjem samega sebe in svetim življenjem naj bi v sebi premagovali greh in služili Kristusu tudi v drugih ter s ponižnostjo in potrpežljivostjo vodili svoje brate h Kralju.

»Nova zapoved ljubezni navdihuje in prežema krščansko družino z duhom gostoljubja, spoštovanja in uslužnosti do vsakega človeka; saj v vsakem od njih vidi dostojanstvo osebe in Božjega otroka« (O družini 64,1). Še posebej naj služi revnim, slabotnim in trpečim. Ne sme se zapirati vase, ampak mora ostati odprta za družbo in gojiti čut za pravičnost. Ko krščanska družina v ljubezni gradi Cerkev, služi hkrati s tem človeku in svetu ter resnično prispeva k celostnemu človeškemu napredku.