ZA ZIDOVI SAMOSTANA Novorojeni Bog med nami

Pred nami je Božič, novorojeni Bog med nami. Pravi Bog in pravi človek. Božji Sin se je učlovečil zaradi nas in zaradi našega odrešenja. Naj nas prevzame misel o njegovi navzočnosti in prisrčni bližini. Gledamo ga v Otroku v jaslih. Postal je majhen, da bi vsak izmed nas postal velik. Hotel je prehoditi pot najbolj bednega človeka, ki se začne v jaslih in konča na križu. To zmore le učlovečena Božja ljubezen.

Od tedaj nam je troedini Bog neizmerno blizu. Zelo močno in osrečujoče je spoznanje, da živimo v Bogu, v njegovi navzočnosti, da smo kakor potopljeni vanj, v neizmerni ocean njegove ljubezni. Ta misel mnoge kristjane zelo prevzame. Navzočega Boga nekako čutijo. Vanj so potopljeni. Nagovarja jih misel sv. Pavla: »V njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17,28).

Bog je sicer povsod navzoč, le mi smo bolj redko zavestno z vero navzoči v njem. Skrivnost naše duhovne rodovitnosti je odvisna od intenzivnosti naše poglobljenosti vanj. Intenzivnost naše navzočnosti pa je odvisna od naše vere in upanja vanj, predvsem pa od naše ljubezni do njega. Tega ne zmoremo brez njegove milosti. Kako redko ljubimo Boga »z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem« (Mt 22,37). Položeni v jasli nam takšno ljubezen močno olajša.

Ko se iz svoje globine obračamo na Očeta, je v nas Sin, ki govori z Očetom, a govori v Svetem Duhu. Ko se potopimo v Očeta, se potopimo po Sinu v Svetem Duhu. Vse tri osebe so eno. Kako čudovito je okušati to troedinost, če nam Bog sam da za to razsvetljenje. V tem troedinem Bogu je vse drugo. Tu je Devica Marija, tu so angeli in svetniki, tu smo tudi mi ljudje. Čim bolj smo v Bogu, tem bolj smo že zdaj v nebesih. Treba se je udomačiti v Bogu, da nam bodo nebesa postala vedno bolj privlačni cilj, magnet našega življenja. Kako drugače se lahko povezujem z Materjo Marijo, če jo gledam v Bogu. Kako blizu mi je, koliko lažje molim ob njej in z njo!

Apostol Pavel je oznanjal: »Mi smo namreč tempelj živega Boga, kakor je rekel Bog: 'Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo'« (2 Kor 6,16). Kako čudovita je molitev in življenje v skupnosti, če imamo živo zavest, da smo ljudje svetišče živega Boga. Svetišče je zato, da v njem na poseben način prebiva Bog. Prebiva in hodi med nami. To misel lahko primerjamo z Jezusovo besedo: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,20). Da bomo svetišče živega Boga, moramo živeti v medsebojni ljubezni in edinosti. Od intenzivnosti tega življenja je odvisna intenzivnost Jezusove in Božje navzočnosti in seveda tudi duhovni sadovi ter zlasti apostolska moč. Tu je prvi in hkrati najpomembnejši korak nove evangelizacije.

Naj vas v dneh Gospodovega rojstva razveseljuje njegova ljubeča bližina, v novem letu 2022 pa njegov blagoslov, to želi samostanska družina cistercijanov in se zahvaljuje za voščila.

p. Anton