Sveto pismo zelo poudarja zaupanje v Boga. Prerok Jeremija primerja tistega, ki zaupa samo v človeka, grmu v pustinji. Kdor zaupa v Gospoda, je podoben drevesu ob vodi:
»Tako govori Gospod: Preklet, kdor zaupa v človeka, se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda! On je kakor grm v pustinji: ne doživi, da pride sreča; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.
Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje. On je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku steza svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad« (Jer 17,5–8).
Starozavezni psalmi so polni zaupanja v Boga, pa naj so stiske še tako hude in položaj, človeško gledano, brezupen. Oglejmo si nekaj primerov:
K tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo.
Moj Bog, vate zaupam, naj ne doživim sramote,
naj se ne veselijo nad menoj moji sovražniki.
Nihče, kdor v tebe zaupa, ne bo doživel sramote,
osramočen bo, kdor se lahkomiselno izneveri.
Ps 25,1–3
Tisti, ki zaupajo v Gospoda,
so kakor gora Sion,
ta se nikoli ne premakne,
ostane na veke.
Ps 125,1
Upam v Gospoda, moja duša upa,
čakam na njegovo besedo.
Moja duša pričakuje Gospoda
bolj kakor stražarji jutro.
Ps 130,5s
Jezus zelo naglaša, da je pri molitvi potrebna takšna vera, ki je povezana z močnim zaupanjem v Boga. Moliti z »vero« je isto kot moliti po Jezusu Kristusu. Poistovetimo se s tem, kar Jezus prosi Očeta.
Oče božjastnega dečka se je obrnil na Jezusa s prošnjo, v kateri ni bilo zaupne vere: »Če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«
Jezus ni bil zadovoljen s prošnjo: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«
Dečkov oče je nato izpovedal vero in hkrati prosil zanjo: »Verujem, pomagaj mi v neveri!«
Ko so učenci vprašali Jezusa, zakaj niso oni mogli izgnati nečistega duha, jim je pojasnil: »Ta rod se ne da izgnati drugače kot z molitvijo« (Mr 9,22–29).
Lep primer zaupne molitve je prošnja kanaanske žene za svojo hčer. Jezus jo je pohvalil: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« (Mt 15,28).
Veliko je bilo zaupanje žene, ki je dvanajst let krvavela. Zaupno vero izraža njena misel: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.« Jezus je njeno zaupanje še okrepil z besedami: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila« (Mt 9,21s).
Kolikšno zaupanje izražajo besede gobavca: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je nagradil njegovo zaupanje: »Hočem, bodi očiščen!« (Mt 8,2s).
Desni razbojnik je z zaupanjem prosil svojega sotrpina Jezusa na križu: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Jezus je njegovo prošnjo takoj uslišal: »Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju« (Lk 23,42s).
Poglejmo še nekaj Jezusovih izjav:
»Če se dva izmed vas na zemlji združita v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 18,19).
»Vse boste prejeli, kar boste prosili v molitvi, če boste verovali« (Mt 21,22).
»Resnično resnično vam povem: če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno« (Jn 16,23s).
Ni komentarjev:
Objavite komentar