3 Brezmadežna

V današnji potrošniški družbi adventni čas doživlja nekakšno komercialno »onesnaženje«, ki grozi, da bo spremenilo njegov pristen duh, za katerega je značilno sprejemanje drugih, zmernost, veselje, ki ni zunanje, ampak notranje. Božja previdnost je torej, da imamo kot nekakšna vstopna vrata v božič, praznik nje, ki je Jezusova mati in ki nas lahko bolje kot kdorkoli drug vodi, kako spoznavati, ljubiti in častiti Božjega Sina, ki je postal človek. Pustimo torej, naj nas ona spremlja, naj nas napolnjujejo njena čustva, da bi se z iskrenim srcem in odprtostjo duha pripravili na to, da v betlehemskem otroku prepoznamo Božjega Sina, ki je prišel na zemljo zaradi našega odrešenja. Skupaj z njo hodimo v molitvi in sprejmimo ponavljajoče se vabilo, ki nam ga ponuja adventno bogoslužje – ostanimo v pričakovanju, v budnem in radostnem pričakovanju, ker Gospod ne bo zamudil: prihaja, da reši svoje ljudstvo greha.

Opoldanski nagovor, 11. december 2005