Leta 1731 je bil v severni Italiji v okolici Torina ubogi grešnik – med drugimi hudodelstvi, ki jih je zagrešil, je ubil tudi svojega očeta in brata –, na begu pred roko pravice. Ko je nekega dne poslušal pridigo o Božjem usmiljenju, je šel nato k duhovniku, da bi se spovedal svojih grehov.
Ko je duhovnik slišal za hudodelstva svojega spovedanca, ga je povabil k oltarju Device Marije, kjer so jo častili kot »Mater bolečin«, da bi jo prosil za primerno kesanje in odpuščanje svojih grehov. Grešnik se je odpravil tja, pričel moliti in ob vznožju oltarja v objokovanju svojih grehov umrl.
Naslednji dan se je med tem, ko je duhovnik svetoval vernikom, da bi molili za ubogega moža, v cerkvi pojavil bel golob in je k duhovnikovim nogam spustil listek. Na njem je prebral tele besede:
»Brž ko je pokojnikova duša zapustila telo, je odšla v raj. Ti pa nadaljuj s pridiganjem o Božjem usmiljenju!«
Alfonz Marija Ligvorij, Marijine slave
Odlomek iz knjige: Rožni venec otrok
Ni komentarjev:
Objavite komentar