Vsako leto 15. avgusta, na Marijino vnebovzetje, obnovimo posvetitev Mariji. Ona nas izroči Jezusu. Najbolj sigurna pot k Bogu je Devica Marija. Po Mariji k Jezusu! Sv. Ludvik Grignion Montfortski je učil: »Če rečeš 'Marija', reče ona 'Bog'.« Letos, ko obhajamo 30. obletnico samostojne in neodvisne Slovenije, je za nas kristjane posebej primerno, da se na obnovitev posvetitve dobro pripravimo.
Mariji smo bili izročeni že pod križem. Tam je rojstna ura izročitve Božji Materi. Evangelist Janez poroča: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25–27).
Učenec, katerega je Jezus ljubil, je bil apostol Janez. On je predstavljal nas vse. Vse nas Jezus ljubi, vsem izroča svojo Mater. Njegova poslednja volja, njegov testament je, da imamo Marijo za mater. Njej se izročimo s tem, da jo kot učenec vzamemo k sebi. Ker smo slabotni in nagnjeni k nezvestobi, moramo to dejanje sprejema in izročitve vedno znova obnavljati. Na najodličnejši način se to dogaja pri dobro pripravljeni izročitvi in posvetitvi Mariji. Naš Božji služabnik Anton Strle je zapisal: »Svojo življenjsko pot naj bi vedno hodili v družbi z Marijo, kakor da bi bila vedno poleg nas, v naši bližini.«
Vsak izmed nas je na oseben in edinstven način povezan z Materjo Marijo. Smo sinovi in hčere naše duhovne Matere. Naše krščansko življenje ima marijanski značaj. Marijino materinstvo je dar, ki ga Kristus sam osebno podarja slehernemu človeku. Ko Odrešenik izroči Marijo Janezu in Janeza Mariji, vnaprej vsakemu izmed nas izroči svojo mater za našo mater in nas izroči njej za sinove in hčere. Zelo smo počaščeni, ker smemo, kakor apostol Janez, vzeti Mater Marijo k sebi na svoj dom, v svoje vsakdanje življenje.
Ko je papež Janez Pavel II. eno leto po atentatu, 13. maja 1982, v Fatimi svet posvetil brezmadežnemu Marijinemu Srcu, je dejal: »Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni, približati se po priprošnji Matere samemu viru življenja, ki se je odprl na Golgoti. Iz tega vira izvirata odrešenje in milost (…). Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni vrniti se pod Sinov križ. Še več: Pomeni ta svet posvetiti prebodenemu Odrešenikovemu Srcu in ga tako zopet privesti k viru njegovega odrešenja.«
Posebej smo bili Mariji izročeni pri svetem krstu. Takrat smo postali Božji otroci, Božja last. Devica Marija je na poseben način postala naša duhovna mati. Izročitev Mariji pomeni obnovitev in poživitev krstnih obljub ter nam nalaga življenje v skladu z njimi. To življenje, ki je življenje v povezanosti z našo Materjo, dobi v odnosu do Kristusa in ljudi marijanski, služeči značaj.
Bistvo posvetitve Mariji in po njej Jezusu je zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Mariji in po njej Jezusu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to izročitvijo se zavestno obnovi in poglobi zaveza z Bogom, ki je bila sklenjena pri svetem krstu.
Če zavestno živimo iz posvetitve, se začnemo na znotraj spreminjati in oblikovati po Marijinem Srcu. S pogostnim obnavljanjem izročitve materi Mariji hkrati obnavljamo krstne obljube in se odvračamo od hudega in izberemo Boga za svoj cilj. Če živimo v tesni povezanosti z materjo Marijo, lažje premagujemo skušnjave, ki nas zavajajo k slabemu, in se oklepamo Božje volje. To je naš cilj.
Čas, ki je pred nami, naj bo čas, ko bomo več in bolje molili, se pogosto izročali materi Mariji in se trudili za zgledno krščansko življenje. Marija naj bo naša zvezda vodnica.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar