DOMAČA ZDRAVILA Bela vrba

Uporaba skorje vrbe, kot zdravilne rastline za zdravljenje, je znana že iz zgodovine. Grški zdravnik Hipokrat (460–370 pred Kristusovim rojstvom) je vrbo svetoval za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature. Približno v tem času je kitajska civilizacija priporočala pripravke iz vrb za zaustavljanje krvavitev in kot splošni antiseptik. Rimski zdravnik Galen (129–200) pa je s skorjo vrbe lajšal bolečine bolnikom, ki so umirali.

Vrbo najdemo rasti na bregovih rek in po močvirnih travnikih. Rod Salix obsega več vrst vrbe. Najbolj raziskana je bela vrba, ki je tudi najbolj raziskana rastlina, ki vsebuje salicilate, čeprav jih vsebuje rdeča vrba, Salix purpureaL., največ. Poznamo še Salix viminalis L.,ki ima ime beka, ter Salix fragilis L., poznano z imenom krhlica. Vrba je visoko drevo, zraste do 30 m v višino in sodi v družino vrbovk (Salicaceae).

Skorjo vrbe nabiramo spomladi. Lubje je sivo in ima gladke veje. Nabiramo ga s 4–5 cm debelih vej. Posušimo ga v senci, nato ga zdrobimo in shranimo v temnih kozarcih.

 

Delovanje bele vrbe v čaju proti putiki ali revmi

Vse vrste vrbe vsebujejo najpomembnejšo učinkovino, to je salicin (7–10%), ter njegove derivate. V vrbi najdemo še flavonoide, čreslovine, kavno in ferulno kislino in druge spojine. V črevesju iz salicina nastane salicilna kislina, ki deluje protivnetno, in sicer tako, da zavira nastajanje prostaglandinov. Salicilna kislina deluje tudi protibolečinsko in znižuje povišano telesno temperaturo preko simpatičnega živčevja v možganih. Pri tem pride do razširitve žil in tako do povečanega izločanja potu in ohlajanja telesa. Učinkovito lahko torej uporabljamo skorjo vrbe v čajnih mešanicah za lajšanje težav pri putiki in revmi, ko želimo npr. zmanjšati oteklost in bolečino nekega sklepa zaradi te bolezni. Čajna mešanica proti putiki in revmi patra Simona Ašiča poleg skorje vrbe vsebuje še druge zdravilne rastline: rastlino močvirskega oslada, njivske preslice, divje mačehe in rmana, cvet jegliča, list breze in koprive, luščino fižola in korenino omana.  Čaj pijemo v obliki kure dlje časa. Dokler ne nastopi izboljšanje, po navadi se to zgodi po enem mesecu rednega pitja čaja.

 

Pri nenadni bolečini je skorja vrbe tudi učinkovita.

Neka raziskava pa dokazuje, da tudi enkraten odmerek, 240 mg salicina, ki je v skorji vrbe, pri nenadnem poslabšanju bolečine v križu olajša enako kot 12,5 mg zdravilne učinkovine rofekoksib (zdravilo Vioxx), ki pa je bilo sicer zaradi resnih stranskih učinkov umaknjeno s tržišča. V ta namen bi sicer morali popiti večjo količino čaja iz skorje vrbe, da bi dosegli takojšen protibolečinski učinek.

 

Delovanje drugih učinkovin v skorji vrbe

Ferulna in kavna kislina v vrbi delujeta protimikrobno, protivnetno in proti raku, kar je tudi ugodno za ohranjanje našega zdravja. Sicer se 75% vse kavne kisline v naravi nahaja v sadju, ferulno kislino pa najdemo največ v žitu. Flavonoidi v vrbi delujejo protivnetno. Čreslovine v vrbi zdravijo vnetja v ustni votlini. V ta namen si pripravimo čaj iz vrbe. Samostojno iz skorje vrbe pripravljamo tudi mazila, obloge in kopeli, ki pomagajo lajšati sklepni in mišični revmatizem, rane in ekceme.

 

Iz salicina, ki je v skorji vrbe, je nastal aspirin.

Kot zanimivost, naj povemo, da je iz salicina, ki ga najdemo največ v vrbi in močvirskem osladu,  leta 1899 nemški kemik Felix Hoffman, ki je bil takrat zaposlen pri podjetju Bayer, sintetiziral acetilsalicilno kislino, z namenom, da bi izboljšal lastnosti salicina. Hoffmanov oče je namreč zelo trpel zaradi revmatičnih bolečin. In tako je nastal aspirin - to je zdravilo, ki vsebuje acetilsalicilno kislino.

Barbara Kozan, mag. farm.