Tako sem se
sprehajal po svetu, dokler se nisem zaljubil v Boga in presveto Devico Marijo.
Po milosti Božji sem spoznal vero v Jezusa Kristusa. Odločil sem se, da bom za
Njim nosil svoj križ. Želim ga posnemati in živeti v stanju milosti in
ljubezni, ki izhaja iz Vsemogočnega Boga. Vse lepo, vsak dotik, vsaka barva,
vsak občutek, vse je povezano z Bogom. Res sem srečen in zadovoljen v svojem
življenju, kljub temu, da hodim po trnovi in strmi poti. Ves čas se je potrebno
boriti s samim seboj, kot tudi z zunanjimi vplivi, kot so neutrudni udarci
skušnjav, ki jih vsak doživlja v svoji duši, ko se jih zaveda in tudi ne zaveda.
Toda prosimo Boga milosti in usmiljenja, ker je naš Bog usmiljen in
velikodušen. Ljubi nas, svoje otroke, in kot skrben starš želi, da se vrnemo
domov in rastemo v svetosti. Za take misli in občutke sem hvaležen Bogu. To
stanje imenujem stanje trpeče sreče. Trpim zaradi grehov, ki jih vidim na sebi
in drugih ljudeh. Stalna posvetitev Bogu z molitvijo me osrečuje, ko sem
povezan z Njim, Stvarnikom vsega. Molim in mislim na Boga, pojem mu hvalnice in
z mislijo se Ga nenehno dotikam. Tudi ko izrecno ne molim, premišljujem o Njem
in se mu zahvaljujem. Rečem: »Bog, hvala Ti za vse, kar mi daješ.« In ta
nenehna povezanost z Bogom me dela srečnega. Bogu hvala za te misli!
O
presveta Devica Marija, kako si lepa in polna ljubezni! Prosim te, popelji me
na pot večne ljubezni. Hvala ti!
tvoj
Leon
Ni komentarjev:
Objavite komentar