Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 21. julij 2021

ODMEVI

Tako sem se sprehajal po svetu, dokler se nisem zaljubil v Boga in presveto Devico Marijo. Po milosti Božji sem spoznal vero v Jezusa Kristusa. Odločil sem se, da bom za Njim nosil svoj križ. Želim ga posnemati in živeti v stanju milosti in ljubezni, ki izhaja iz Vsemogočnega Boga. Vse lepo, vsak dotik, vsaka barva, vsak občutek, vse je povezano z Bogom. Res sem srečen in zadovoljen v svojem življenju, kljub temu, da hodim po trnovi in strmi poti. Ves čas se je potrebno boriti s samim seboj, kot tudi z zunanjimi vplivi, kot so neutrudni udarci skušnjav, ki jih vsak doživlja v svoji duši, ko se jih zaveda in tudi ne zaveda. Toda prosimo Boga milosti in usmiljenja, ker je naš Bog usmiljen in velikodušen. Ljubi nas, svoje otroke, in kot skrben starš želi, da se vrnemo domov in rastemo v svetosti. Za take misli in občutke sem hvaležen Bogu. To stanje imenujem stanje trpeče sreče. Trpim zaradi grehov, ki jih vidim na sebi in drugih ljudeh. Stalna posvetitev Bogu z molitvijo me osrečuje, ko sem povezan z Njim, Stvarnikom vsega. Molim in mislim na Boga, pojem mu hvalnice in z mislijo se Ga nenehno dotikam. Tudi ko izrecno ne molim, premišljujem o Njem in se mu zahvaljujem. Rečem: »Bog, hvala Ti za vse, kar mi daješ.« In ta nenehna povezanost z Bogom me dela srečnega. Bogu hvala za te misli!

O presveta Devica Marija, kako si lepa in polna ljubezni! Prosim te, popelji me na pot večne ljubezni. Hvala ti!

tvoj Leon

Ni komentarjev:

Objavite komentar