LETO V JOŽEFOVI ŠOLI (5)

Mnoge krščanske družine po svetu so tudi letos zaradi pandemije korona virusa postale Cerkev v malem. Še posebej v teh poletnih mesecih, ko je Jezusova in Marijina podoba obdana z cvetovi šmarnic in z vrtnicami. Še izrazitejši vonj naredimo z dodano lilijo. Tako te svete podobe in rože s svojimi vonjavami privabljajo vse člane družine k skupni molitvi. Majhna družinska občestva so kot plamenčki tistega ognja, ki ga je vstali Odrešenik prižgal in rekel: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel« (Lk 12,49). Prav trdijo tisti, ki pravijo, da družina, ki moli skupaj, tudi ostane skupaj. Posebnega pomena pa je skupna molitev z otroki. Marsikateri starši so v teh posebnih časih morali uresničiti vlogo prvega oznanjevalca vere. Marsikatera družina si je vzela za zgled sveto Družino. Marija in Jožef sta v molitvi vztrajala v še mnogo hujših razmerah od naših, da sta lahko izpolnila Božjo voljo. Toliko bolj pa takrat, ko je prišel Božji Sin na zemljo, saj se je tudi on želel roditi v družini. Zato smo lahko trdno prepričani, da so Jezus, Marija in Jožef, bili obvarovani mnogih stisk in bojev zato, ker so skupaj veliko molili. Dobro je, da se vedno obrnemo na sveto Družino in jo prosimo za pomoč. Molitev nas napolni z upanjem in poveže z Bogom. Jezus nam je v zadnjih urah bivanja na zemlji zagotovil: »Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno« ( Jn 16,23–24). Naše prošnje lahko pridejo do Jezusa tudi po Mariji, saj Božji Sin nič ne odreče svoji Materi. Ravno tako pri Bogu takoj za Marijo pride sv. Jožef. Tudi njemu, kot svojemu prvemu učitelju in oznanjevalcu na zemlji, Jezus ne odreče ničesar.

Sv. Jožef, tihi in pravični mož, je kot posrednik pri Bogu že do sedaj mnogim ljudem pomagal rešiti marsikatero življenjsko težavo ali stisko. Mnogi od teh so že svetniki, veliko jih še živi, vsi pa pričujejo, da sv. Jožef ni dobil ob svojem imenu v litanijah brez razloga dodane lastnosti, ki izpostavljajo njegove kreposti. V svetniških litanijah sv. Jožefa imamo osem krepostnih vzklikov: Jožef najpravičnejši, Jožef najčistejši, Jožef najmodrejši, Jožef najsrčnejši, Jožef najpokornejši, Jožef najzvestejši, ogledalo potrpežljivosti in ljubitelj uboštva. O, slavni sv. Jožef, tu ni kaj dodati, le iz hvaležnosti v tišini prisluhniti tebi, učitelju notranjega življenja: »Ti, ki si bil buden podnevi in ponoči na vsak navdih angela, uči tudi nas odprtosti in čuječnosti. Ti, ki si vse dni svojega življenja, preživljal sveto Družino skrito, v tišini svojega srca, ohrani danes tudi naša srca v zbranosti in napolni po vsem svetu naše družine s svojimi krepostmi. Naj bo za vsakega izmed nas vsak dan korak bliže tebi, Mariji in Jezusu« (Leopold Grčar, Sveti Jožef, Brezje 2012, samozaložba).

Veličino krepostnega priprošnjika sv. Jožefa smo izkusili tudi v naši družini, ko smo se pripravljali za gradnjo hiše. Čeprav je minilo že mnogo let, se s hvaležnostjo Bogu in njemu spominjamo teh del. Eno so bile naše želje za lastno družinsko hišo, drugo pa realno stanje na bančnem računu. V mojem srcu so se vse glasneje začeli oglašati dvomi, drugič spet glasovi spodbude. Neko jutro po molitvi pa je bil glas tako jasen, da sem mu glasno odgovoril: »Zaupam vate!« in začnimo z gradnjo! Nisem bil čisto prepričan, s kom delim zaupanje ali pa so bile le sanje. Vendar v sebi sem čutil mir, pogum in veselje. Še isti dan sem srečal prijatelja, ki sem mu zaupal svoj načrt, želje in naše prizadevanje za gradnjo nove hiše. Ne vemo pa, kako in kdaj jo bomo dokončali, sem še dodal. Potolažil me je, »naj zaupam v Božjo pomoč«. Preden sva se razšla, je dejal, »naj prosim za pomoč sv. Jožefa. Priporočaj se mu v molitvi in vse izroči njemu v varstvo«. Gradnjo hiše sem res zaupal v varstvo sv. Jožefu. Ponovno smo vložili zahtevo za stanovanjski kredit in vloga je bila odobrena. Od tistega trenutka so se dela pri gradnji hiše nadaljevala brez večjih težav. V zelo kratkem času je bila prva faza hiše dokončana in pripravljena, da se namesti ostrešje. Takrat pa me je poklical znanec in nam sporočil, da nam bo pomagal narediti streho za hišo. Pomislil sem, kako to, saj on ni tesar ne krovec, toda zavrniti ga nisem hotel,saj je pripravljen pomagati. Del z ostrešjem smo se lotili in vse je teklo gladko. Hiša je bila kmalu pokrita. Vsa krovska in tesarska dela so bila popolnoma zastonj. Znanec (daljni sorodnik) se je odpovedal vseh plačil. Tudi naprej so se vsa dela pri hiši odvijala brez zapletov in finančnih težav. Šele takrat sem razumel in zaupal svoji družini, kdo je v resnici odgovorni za gradnjo hiše. Trdno sem bil prepričan, da je v ključnih trenutkih pri gradnji hiše pomagal sv. Jožef. Od takrat naprej v družini obhajamo vse zapovedane praznike, na poseben način in slovesno pa praznike, ki so posvečeni sv. Jožefu. Zato vsak dan izročam našo družino v varstvo svete Družine. Več – ko molimo – prosimo – več lahko upamo, da bomo prejeli! Jezus, Marija, Jožef, podarite nam Vaša srca, vzemite naša.

Jožef Andrejek