Zakaj bi morali tja daleč na Portugalsko, če bi radi pomolili v cerkvi fatimske Matere Božje? Tudi v Sloveniji imamo dve njej posvečeni cerkvi. Prva je bolj kapela kot cerkev, druga bolj hiša kot cerkev. A v obeh domuje Fatimska Gospa in sta vredni, da ju opišemo.
Cerkvico nad Grušovcem v župniji Črešnjice pri Frankolovem so začeli graditi že leta 1947. Vedenje o Fatimi se je pri nas razširilo med 2. svetovno vojno, saj so v tem času izšli kar trije ponatisi knjige Srečka Zamjena z naslovom Fatima, Marijina beseda sedanjemu svetu. Po težkih vojnih preizkušnjah se je neka tamkajšnja družina zaobljubila, da bodo zgradili na svoji zemlji na vzpetini tik pod gozdom cerkvico posvečeno Fatimski Mariji. Pomagali so tudi mnogi sosedje in obrtniki, pa župnik seveda. Kip so kupili v Zagrebu in je čakal v župnijski cerkvi tri leta, preden so ga kar v naramnem košu prenesli v njej namenjeno cerkvico. Zaradi številnih nevšečnosti jo je lahko šele 20. avgusta l950 blagoslovil mariborski škof Maksimilijan Držečnik ob navzočnosti več sto ljudi. Nadškof Anton Vovk je podaril za »prvo versko stavbo v rdeči svobodi« bronaste svečnike.
Nadškof Alojzij Šuštar pa je leta 1985 blagoslovil novo cerkev Marijinega brezmadežnega Srca na Lokah pri Kisovcu blizu Zagorja ob Savi. Skoraj tri desetletja prej so morali staro cerkev sv. Marjete zapreti, ker je razpokala zaradi podzemeljskih del v rudniku. Kasneje so v starem župnišču uredili kapelo in vanjo prenesli iz cedrovine izklesan Marijin kip. Leta 1960 ga je kupila v portugalski Fatimi ameriška Slovenka z namenom, da ga podari domovini. Potem ga je ponesla s seboj še v Rim, kjer ga je blagoslovil papež Janez XXIII. Nato je Marijin kip nekaj časa romal po slovenskih župnijah dokler oblasti tega niso prepovedale in je ostal v Dolu pri Hrastniku. Od tod so ga spomladi 1962 slovesno prenesli v kapelo v Kisovcu. Po dolgoletnih prizadevanjih so končno dobili tudi novo cerkev, ki je vsekakor nekaj posebnega. Na prvi pogled je podobna stanovanjski hiši z gorečkami na oknih. Le nevsiljiv zvonik daje slutiti, da je to tudi hiša molitve. Fasada pa je oblečena v nagubano pločevino, ki naj bi simbolizirala industrijski značaj naselja. Nedavno so svetišče obogatili z relikvarijem, v katerem so relikvije fatimskih pastirčkov Jacinte in Frančiška. Romarski shodi so vsako prvo soboto po 13. v mesecu.
zbrala Valerija Ravbar
Ni komentarjev:
Objavite komentar