Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 9. februar 2023

VALERIJINE VRSTICE   Leto 2023 – leto prosa  

V navadi je, da je vsako leto posvečeno kakemu pomembnemu dogodku ali osebnosti iz preteklosti. Generalna skupščina OZN je leto 2023 razglasila za leto prosa. Proso je ena najstarejših žitaric, saj so jo poznali že pred 7000 leti. Dobro prenaša vročino; iz nje so pripravljali jedi tudi v Palestini v Kristusovem času. Seje se precej pozno in naš pregovor pravi: Če Anton seje proso, gre Vid pogledat, če z njim kaj bo.

Proso je pomenilo blagostanje in bilo simbol rodovitnosti, zato so z njim posipali mladoporočence in jim natrosili prosa pod posteljo, da bi bilo veliko otrok. Če se komu dobro godi, pravijo, da mu je kot vrabcu v prosu.

Staro slovensko ime za mesec januar je prosinec. Strokovnjaki si niso enotni, od kod to ime. Mnogi ga povezujejo prav s prosom. Iz oluščenega prosa kuhamo kašo, ki je veljala v naših krajih za vsakdanjo jed od srednjega veka naprej. Gorenjce so celo imenovali Kašarji. Valvasor je zapisal, da na Kranjskem pridelujejo proso za kašo in kruh. Nevzhajanemu kruhu, ki so ga pekli iz prosene moke, so rekli prosenjak ali posenec. V Evropi so imeli proso do sredine 20. stoletja za žito revežev, proseni kruh pa je bil tako po statusu najnižje. In vendar smo še otroci naše generacije veselo zrasli ob mlečni kaši, in ne reče se zaman Mlečna kaša – otroška paša. Pa ne samo otroci! Tudi tisti, ki so morali trdo delati, so jo imeli radi. Takole pripoveduje zgodba, ki sem jo izvedela pred mnogimi leti pri Janškovih v Velikem Lipovcu na domu svetniškega škofa Gnidovca: Hlapec je iskal novo službo. Hodil je od hiše do hiše in se skušal prepričati, kje mu bo najboljše. Povsod je vprašal, kako hladijo mlečno kašo. Pri prvi hiši so rekli: »Tako, da pihamo vanjo.« To mu ni bilo všeč in je šel naprej. Pri drugi hiši so rekli: «Na okno jo postavimo.« Tudi ta odgovor mu ni bil povšeči. Prav tako ne pri naslednji hiši, kjer so rekli, da jo v »kozolec devajo« – to pomeni, da jo z žlico nanesejo in razmažejo do roba sklede. Končno so na neki domačiji rekli: «Pri nas hladimo kašo s kruhom.« To je pomenilo, da h kaši prigrizujejo kruh. »Pri taki hiši ne bo lakote,« je menil hlapec in ostal.

Ni komentarjev:

Objavite komentar