Hasidska zgodba pripoveduje: Nekega poznega večera je ubog kmet na poti s trga domov opazil, da nima pri sebi molitvenika. Ravno sredi gozda se mu je snelo kolo z voza in potrlo ga je, da bo minil dan, ne da bi opravil svoje molitve.
Torej je molil: »Gospod, naredil sem nekaj zelo neumnega. Danes zjutraj sem odšel od doma brez molitvenika in moj spomin je tako slab, da ne znam niti ene molitve moliti na pamet. Zato bom naredil tole: povedal bom petkrat zelo počasi abecedo in ti, ki poznaš vse molitve, lahko sestaviš črke in iz tega narediš molitve, ki se jih ne morem spomniti.«
In Gospod je rekel angelom: »Od vseh molitev, ki sem jih slišal danes, je ta brez dvoma najboljša, ker je prišla iz preprostega in iskrenega srca.«
Največji sodobni ruski pisatelj Solženicin se na Gospoda obrača s tole molitvijo:
»Kako rad živim ob Tebi, Gospod! Kako lahko mi je verovati vate! Ko moj duh odpove in ne razume ničesar več, ko tudi bolj razumni ljudje ne vidijo dlje kot do konca dne in ne vedo, kaj naj store jutrišnji dan, mi Ti pošiljaš blestečo gotovost Tvojega bivanja in Tvoje skrbi, da se vrata dobrega ne zaprejo.
Ko sem prišel na najvišji vrh zemeljske slave, z mislijo strmeč preiskujem prehojeno pot, ki je ne bi odkril sam, presenetljivo pot, ki me je vodila skozi praznino brez upanja do tega kraja, odkoder sem mogel človeštvu posredovati odsev Tvojih žarkov. In pustil boš, da jih bom še naprej odseval v tisti meri, ki se Ti bo zdela potrebna. In če jaz ne bom imel več časa, boš nalogo, da delajo to, naložil drugim.«
Najbolj naša, najbolj osebna in prisrčna je običajno tista molitev, ki jo sestavimo sami. Pomembno je, da jo povezujemo s svojim življenjem. Naj ne bodo v njej samo prošnje, temveč še bolj češčenje Boga in zahvala Bogu za vse njegove darove in zlasti za njegovo neizmerno ljubezen.
Vendar lahko tudi s pomočjo molitvenih obrazcev molimo tako zavzeto, kakor da bi jih sestavili sami. Seveda je to možno le, če jih molimo počasi, s premislekom, s pravo notranjo ubranostjo.
Če kje, velja na področju molitve, da vaja dela mojstra. Če hočemo v molitvi in s tem v veri in duhovnem življenju napredovati, ne bo šlo brez našega sproščenega prostega pogovora z Bogom. Tako so delali vsi veliki kristjani, pa tudi velikani drugih verstev.
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar