Kaj boste počeli s krepostmi, če ne poznate Kristusa, ki je Božja krepost, Božja moč?
Kje je prava razsodnost, če ne v Kristusovem nauku?
Kje je prava pravičnost, če ne v Kristusovem usmiljenju?
Kje je prava zdržnost, če ne v Kristusovem življenju?
Kje prava srčnost, če ne v Kristusovem trpljenju?
Treba je reči, da so razumni le tisti, ki so prežeti z njegovim naukom; pravični le tisti, ki so po njegovem usmiljenju dosegli odpuščanje grehov; zdržni le tisti, ki se trudijo posnemati njegovo življenje; pogumni pa le tisti, ki v nadlogah junaško posnemajo njegovo potrpežljivost.
Človek si zaman prizadeva pridobiti kreposti, če jih pričakuje od drugod, ne pa od Gospoda vseh kreposti, kajti njegov nauk je sadovnjak razsodnosti, njegovo usmiljenje delo pravičnosti, njegovo življenje ogledalo zdržnosti, njegova smrt pa dokaz junaštva (22,11).
Kdo bi mogel prav doumeti ponižnost, krotkost in ljudomilost Gospoda veličastva, ko se je učlovečil, sprejel smrt in sramoto križa?
Vir vseh vrelcev in rek je morje, Gospod Jezus pa je vir kreposti in vednosti. Zdržnost telesa, gorečnost srca in pravilno hotenje izvirajo iz tega vira. Poleg tega izvira od tam tudi vsak bister um, bleščeč govor in prijeten značaj, tudi znanje in modro govorjenje, ker so tam skriti vsi zakladi modrosti in vednosti (prim. Kol 2,3).
Kaj – čisti nasveti, pravične sodbe in svete želje, mar ne pritekajo iz tega studenca?
Ni komentarjev:
Objavite komentar