Že v srednjeveških knjigah so rožmarin priporočali zaradi grenčin pri prebavnih težavah. Nemški duhovnik in utemeljitelj zdravljenja z vodo Sebastian Kneipp (1821–1897) je rožmarin svetoval bolnikom po težkih obolenjih in za krepitev srca v starosti. Tudi pater Simon Ašič ga je velikokrat priporočal.
Rožmarin je zdravilna rastlina toplih krajev, Sredozemlja. Pri nas tudi uspeva v vrtovih, a ker mu manjka toplo sonce, ima v sebi manjšo količino učinkovitih spojin. Je od pol do 2 metra visok močno razvejan grm iz družine ustnatic (Lamiaceae). Ima zelene vejice, ki sčasoma olesenijo. Na njih so listi (Rosmarini folium), ki jih uporabljamo za zdravilne namene. So debeli, usnjati in igličasti. Cveti marca in aprila z bledo modrimi ali bledo vijoličastimi listi. Liste osmukamo z vejic in jih hitro posušimo ter hranimo v dobro zaprtih posodah. Posušeni listi imajo značilen, aromatičen vonj in aromatičen, rahlo grenek okus.
Rožmarinovi listi vsebujejo eterično olje, ki vsebuje kafro, cineol, borneol. Rožmarin vsebuje tudi rožmarinsko kislino, triterpenske kisline (urzolna kislina), flavone (apigenin, luteolin) in grenčine.
Rožmarin pomaga pri utrujenosti in omedlevici, ker poživlja krvni obtok. Odpravlja bledico. Izboljša prekrvavljenost okončin. Zviša znižan krvni pritisk. Pomaga pri učenju, saj poveča tudi prekrvavljenost možganov, zato ga dajemo v čajne mešanice za izboljšanje spomina. Zaradi flavonov deluje antioksidativno – jedem ga dodajamo zaradi tega učinka ter kot začimbo. Olajša tudi prebavne motnje: vetrove in lažje krče, pospešuje izločanje prebavnih žlez, poživlja delovanje jeter in izločanje žolča, povečuje tek. Jedi lahko obogatimo z zeliščnim kisom, ki vsebuje rožmarin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar