Drugi vatikanski koncil pravi, da Marijo »pozdravljamo kot preodlični in docela edinstveni ud Cerkve ter kot podobo in najsijajnejši vzor Cerkve v veri in ljubezni, in katoliška Cerkev, poučena po Svetem Duhu, jo s čustvom otroške vdanosti časti kot najljubeznivejšo mater« (C 53).
Marija in Cerkev sta tako zelo povezani, da so cerkveni očetje ista svetopisemska besedila pripisali tako Cerkvi kot Mariji. Koncil govori o tem, kako je devištvo in materinstvo Cerkve uravnano po Marijinem vzoru (C 64 ).
Sredi drugega vatikanskega koncila, natančneje na koncu tretjega zasedanja, je papež Pavel VI. razglasil Marijo za mater Cerkve. Marija je res tudi sama ud Cerkve, a je hkrati mati vseh verujočih. Vzklik »Marija, Mati Cerkve« je prišel tudi v litanije. Marija je mati Kristusa ter hkrati tudi duhovna mati Cerkve. Ko je papež sv. Janez Pavel II. nastopil svoje papeževanje, je dal na Trgu sv. Petra napraviti podobo Marije, Matere Cerkve, in to podobo je mogoče opazovati s samega trga, ko je človek tam navzoč pri kakšni slovesni maši, in vsakokrat, ko prihaja v cerkev sv. Petra.
Cerkev je na najbolj popoln način uresničena v Mariji. V blaženi Devici je Cerkev že dosegla svojo popolnost. Marija je vstopila v zgodovino odrešenja najgloblje in v sebi na neki način povzema in odseva največje verske skrivnosti. Zato oznanjevanje o njej in njej izkazovano češčenje vabi vernike k njenemu Sinu (prim. C 65), s tem pa tudi k globlji povezanosti s Cerkvijo.
Zgodovina dokazuje, da tam, kjer je bilo goreče češčenje Matere Božje, tam se je vera ohranila tudi sredi najtežjih razmer in kristjani so bili sposobni kljubovati vsem pritiskom od znotraj in od zunaj.
Geslo papeža Janeza Pavla II: je bilo: »Ves tvoj«. Mišljeno je ves Marijin. To geslo je vzeto iz knjige Grigniona Montfortskega Popolna podaritev Jezusu po Mariji. Gre za izročitev, za posvetitev Mariji. Prav papež Janez Pavel II. je zelo priporočal vsakemu verniku, še posebno pa vsakemu duhovniku, da opravi to posvetitev.
25. marca 1984 so na papeževo prošnjo škofje skupaj z njim izročili ves svet Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Živeti posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu pomeni popolnoma se izročiti Božji Materi, živeti z njo zavezo popolne izročitve in tako se more vsak posameznik tudi na najbolj popoln način povezati s Cerkvijo.
Sicer pa, ali niso ravno Marijine Božje poti pogosto kraji, kjer se izgubljeni sinovi in hčere ponovno vračajo v naročje Cerkve? Če je Marija mati Cerkve, to pomeni, da je mati vsakega od nas. Ona je naša mati, ona je moja mati.
Papež Pavel VI. je dejal, da se ljubezen do Marije pretvarja v ljubezen do Cerkve in obratno. Ljubezen do Marije nas vodi k ljubezni do Cerkve; ljubezen do Cerkve nas vodi k ljubezni do Marije.
Blaženi Alojzij Stepinac je dejal: »Težko bi bilo življenje v družini, če ne bi bilo matere. Cerkev je velika Božja družina. Bog je tej svoji družini dal mater, tj. Devico Marijo, Božjo Mater in Mater vseh nas. Dragi moji verniki, naši očetje in pradedje so povsod po naši domovini gradili cerkve, posvečene presveti Devici … Pred njenimi oltarji so padali na kolena spokorjeni in skesani grešniki in prosili Gospoda za odpuščanje grehov po priprošnji nje, ki je zatočišče grešnikov. Vanjo so zaupali naši predniki v vseh težkih časih svojega osebnega in narodnega življenja. Nadaljujte s svetlim izročilom vaših očetov.«
V svetu divja velik duhovni boj med dobrim in zlom. V tem duhovnem boju nam je varno zatočišče in mogočna obramba prav nebeška Mati. Če bomo ostali zvesti njej, bomo ostali zvesti tudi Cerkvi in Kristusu.
p. Andrej Pirš
Ni komentarjev:
Objavite komentar