Biti mora čimbolj nesebična. Ne ljubímo Jezusa prvenstveno zaradi njegovih darov, ampak predvsem zaradi njega samega! Jezusa glejmo v sveti evharistiji, v sebi, v bližnjem, v Božji besedi, v predstojnikih. Tako se bo izpolnilo, kar je zapisal sv. Gregor iz Nise: “Človek, ki ima oči uprte v Kristusa, se ne more zagledati v kaj drugega.”
Za dobrega kristjana je normalno, da pride do prisrčnega prijateljstva z Jezusom. Prijateljstvo z Jezusom je nekaj enkratnega. Nikomur drugemu ne moreš svojega srca podariti na tak način, kakor ga podariš Jezusu. To prijateljstvo je tako tesno, da Jezus ni le ob tebi, ampak je v tvojem srcu. Na zakramentalni način prihaja v tvoje srce v svetem obhajilu. Prijateljstvo z Jezusom se poglablja, če je naša duša vedno bolj čista, nenavezana na zemeljske reči, prosta grehov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar