Časopis Slovenec je aprila 1925 prinesel naslednje obvestilo: »V Inomostu [Innsbruck] je bila odlikovana z doktorsko diplomo vsega zdravilstva naša rojakinja gdč. Marija Kolarjeva iz Višnje Gore. Nova doktorica je obiskovala osnovno in srednjo šolo v Ljubljani ter bila vztrajna članica Marijinega vrtca, nato pa družbenka kongregacije, ustanovljene na čast Kraljici rožnega venca pri stolnici. Kot dijakinja vseučilišča v Inomostu se je udeleževala shodov ondotne kongregacije za akademičarke. Bog živi novo doktorico z Marijinih vrtov!«
Pa smo šli s pomočjo rodoslovnih knjig iskat doktorico Marijo iz Višnje Gore! Izkazalo se je, da se je rodila v Stični 8. 12. 1899. To je bil čas, ko so se v samostan po 114 letni odsotnosti vrnili menihi. Vendar je v njegovih prostorih še vedno uradovalo sodišče, saj se niso mogli zediniti, kam bi ga preselili. Ravno ob času Marijinega rojstva je prišlo z Dunaja obvestilo, da bo to Višnja Gora. Marijin oče Anton Kolar je bil sodni sluga in tako je Višnja Gora postala novi dom mlade družinice. Anton Kolar je bil doma s Planine pri Rakeku, a o njem ne vemo dosti. Zato pa toliko več o rodbini njene matere Terezije Gorec. V njenem sorodstvu je bilo toliko duhovnikov, da je to gotovo odločilno vplivalo na njeno vzgojo.
Zgodba se začne leta 1793, ko sta se poročila Anton Antončič, prvi učitelj – zelo spoštovan in sposoben– v Šentvidu pri Stični, in Katarina Kutnar z velike kmetije v bližnjem Šahmansdolu. Iz Kutnarjeve rodbine sta izšla dva pomembna duhovnika: lavantinski škof Franc Xaver in čateški župnik Ignacij. Skoraj samo po sebi umevno je, da je postal duhovnik tudi eden izmed Katarininih sinov. Vid Antončič (1804–1866) je služboval kot kaplan v številnih župnijah, umrl je v Dolu pri Ljubljani. Sin Franc (r.1796) se je poročil z Marijo Čebular iz Škofelj. Najbrž sta iz svojih dot kupila posestvo v Podborštu pri Dobu. Očitno nista imela sinov, pa sta posestvo izročila hčeri Mariji. Za zeta je prišel Anton Gorec iz dobrniške fare. Vendar nista obdržala kmetije. Mati je umrla pri hčeri, ki se je poročila v Šentvidu s takratnim, tudi zelo cenjenim učiteljem Janezom Kremžarjem. Tako njo kot sestro Frančiško je prišel v Šentvid poročit brat Frančišek Gorec (1848–1923), ki je bil kar 50 let župnik v Baderni v Istri. Pa ne samo župnik, ampak tudi narodni buditelj in gospodarstvenik! No, župnik Frančišek je bil tudi boter Mariji Kolar v Stični. Najbrž so jo krstili šele po trinajstih dneh zato, ker boter ni mogel tako hitro priti iz Istre.
In kako je bilo z Marijo potem, ko je postala zdravnica? Med drugim je delala kot primarij v Splošni bolnici v Ljubljani, imela pa je tudi zasebno ordinacijo na Starem trgu. Poročila se je z zdravnikom dr. Ivanom Kačarjem v trnovski cerkvi. Imela sta dva otroka. Potem pa je prišla vojna, ki je njeno družino ponesla v pregnanstvo, ki se je končalo v Buenos Airesu. Njeni vnuki in pravnuki živijo tako v Ljubljani kot Buenos Airesu.
Valerija Ravbar
Ni komentarjev:
Objavite komentar