Marija ni bila samo Jezusova mati; bila je tudi prva, najboljša in najodličnejša Jezusova učenka. To velja tudi glede molitve. Za Jezusom ni bil nihče tako globoko potopljen v Boga, v Božji svet in Božje odrešenjsko delovanje kakor Devica Marija. Razen Jezusa nihče na zemlji ni znal tako moliti kakor ona. Zato bi jo lahko prosili podobno, kakor so apostoli prosili Jezusa: "Marija, nauči nas moliti!"
Vrednost in učinkovitost človekove molitve je odvisna od stopnje ljubezni do Boga, od njegove polnosti Božje milosti. Angel Gabriel je Marijo pozdravil: »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« Marija je bila napolnjena z Božjo milostjo že, ko je bila spočeta v telesu sv. Ane, saj nikoli ni bila pod oblastjo greha, tudi izvirnega ne. Vse življenje je rastla v milosti, v prijateljstvu z Bogom, zato tudi v molitvi. Posebej je bil milosti poln čas, ko je devet mesecev nosila Jezusa pod svojim srcem. Sv. Avguštin pravi, da ga je nosila še bolj na duhovni kakor na telesni način, torej v svojem srcu. Teologi pravijo, da je prejela več milosti kakor vsi drugi svetniki skupaj. Katera koli milost je bila kdaj podeljena kakemu svetniku, to je imela tudi Marija v še obilnejši meri.
Marija je poslušala Božjo besedo, jo premišljevala, ohranjala v svojem srcu in se po njej ravnala (prim. Lk 2,19.51). Vse, kar se je dogajalo z njenim Sinom, je globoko odmevalo v njenem srcu. Vir njene premišljevalne molitve so bili tudi dogodki in prerokbe iz Stare zaveze.
Zato nam je poleg Jezusa najboljši vzor za poslušanje Božje besede. Mnoge slike in kipi jo predstavljajo, kako je v sveti zbranosti pripravljena na sprejem Božje besede.
Neka žena iz množice je blagrovala Jezusovo mater. Jezus je odgovoril:"Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo" (Lk 11,28).
Ob drugi priliki so Jezusu naznanili, da so zunaj njegova mati in sorodniki. Odvrnil je: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in spolnjujejo" (Lk 8,21).
Ob Jezusovem rojstvu so prihiteli k jaslicam pastirji in pripovedovali o angelovem oznanilu in petju angelov. Evangelist je zapisal: "Marija pa je vse te stvari ohranila zase in jih premišljevala v svojem srcu" (Lk 2,19).
Ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju, je staršem povzročil velike skrbi. Niso razumeli njegovega zagonetnega odgovora: "Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri tem, kar je mojega Očeta?" Dalje pravi evangelist: "Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. Njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu" (Lk 2,49–51).
Iz navedenih besedil vidimo, kako je Jezus dajal prednost tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo. Marija je to spolnjevala v najvišji meri, zato je bila najboljša Jezusova učenka.
Poseben pomen ima dogodek na Kalvariji, ko je svojega sina darovala nebeškemu Očetu za naše odrešenje. V zastopniku Janezu nam je Odrešenik izročil svojo mater: »Glej, tvoja mati.« S tem je postala mati Cerkve in mati vsega človeštva, torej tudi naša mati, mati vsakega posameznika, mati naših družin, mati vsake skupnosti. Upravičeno lahko pričakujemo njeno zavzemanje za nas, njeno priprošnjo pri Bogu.
Vse Marijino življenje je bilo ena sama molitev. Vse je bilo povezano z Bogom, vse je bilo spolnjevanje njegove volje. To najbolje izraža njeno življenjsko pravilo: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!"
Čudovita je Marijina molitev hvalnica ob obisku pri sorodnici Elizabeti:
"Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Rešitelju" (Lk 1,47).
Ta popolnoma s Svetim pismom prežeta pesem je – podobno kakor očenaš – postala molitev Cerkve. To je molitev Marijine vere, upanja in ljubezni, pesem Marijine duše, ki je vsa potopljena v Gospoda:
Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Rešitelju,
ker se je ozrl na nizkost svoje dekle.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
velike reči mi je storil on, ki je mogočen
in je njegovo ime sveto.
Od rodu do rodu naklanja usmiljenje njim,
ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko
in razkropil ljudi ošabnega srca.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal skromne.
Lačne je obdaril z dobrotami
in bogate odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil svojega usmiljenja,
kakor je obljubil našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.
Lep zgled Marijine prosilne molitve je posredovanje pri Jezusu v Kani. Na njeno priprošnjo je storil Jezus prvi čudež. Marija je nastopila skromno, obzirno, z velikim zaupanjem. Nič ni bila užaljena ob Jezusovi navidezni zavrnitvi.
Marija je bila središče prve Cerkve, ki je v molitvi pričakovala prihod Svetega Duha. Sv. Luka pravi, da so vsi zbrani enodušno vztrajali v molitvi "z Jezusovo materjo Marijo" (Apd 1,14).
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar