SV. JANEZ PAVEL II. VES MARIJIN (2) V šoli sv. Ludvika Grigniona Montfortskega

Ko sta se zaradi študija z očetom preselila v Krakov, se je Karol vključil v skupino »živi rožni venec« v salezijanski župniji, kjer se je srečal s češčenjem Marije Pomočnice. Pod vplivom Jana Tyranowskega, h kateremu je zahajal, se je oblikoval njegov duhovniški poklic. Tedaj je, kakor sam piše v knjigi Dar in skrivnost, njegov način razumevanja češčenja Matere Božje doživel neko spremembo: »Bil sem že prepričan, da nas Marija vodi h Kristusu, toda v tem času sem začel dojemati, da nas tudi Kristus vodi k svoji Materi. Bil je trenutek, ko sem se zamislil nad svojim češčenjem Marije, misleč, da se je preveč razširilo in končno prizadelo prednost pobožnosti, češčenja, ki ga dolgujemo Kristusu. Tedaj mi je prišla na pomoč knjiga, ki jo je napisal sv. Ludvik Marija Grignion de Montfort in nosi naslov Razprava o pravi pobožnosti do svete Device. V njej sem našel odgovor na svoje dvome. Da, Marija nas približa Kristusu, nas vodi k njemu, če živimo njeno skrivnost v Kristusu. Razprava sv. Ludvika Marije Grigniona de Montfort bralca lahko zmede s svojim nekoliko vznesenim in baročnim slogom, toda bistvo teoloških resnic v njej je nesporno. Pisec je izvrsten teolog. Njegova marijanska misel ima svoje korenine v skrivnosti Svete Trojice in v resnici o učlovečenju Božje Besede. Tedaj sem dojel, zakaj Cerkev trikrat na dan moli angelovo češčenje. Dojel sem, kako izredno pomembne so besede te molitve: ‚Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha. – Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. – In Beseda je meso postala in med nami prebivala … – Zares odločilne besede! Izražajo jedro največjega dogodka, ki se je zgodil v zgodovini človeštva« (str. 38). Knjigo Razprava o pravi pobožnosti do svete Device je sv. Ludvik Montfortski napisal okrog leta 1700, a je ostala poldrugo stoletje skrita in v rokopisu, da nihče ni vedel zanjo.