Lahko si predstavljamo, kako se je Devica Marija v različnih situacijah vračala k tej besedi: »Ne boj se, Marija« (Lk 1,30), jo vedno znova poslušala. V trenutku, ko ji Simeon reče: »Tvoj otrok bo znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, tvoje srce bo prebodel meč«, bi se lahko Marija prepustila strahu, a se vrača k angelovi besedi in v svoji notranjosti sliši, kako odmeva: »Ne boj se, Bog te nosi.« Ko se pozneje v Jezusovem javnem delovanju pojavijo različna nasprotovanja in mnogi pravijo »nor je«, ona pomisli: »Ne boj se«, in gre dalje. In nazadnje, ob srečanju na poti na Kalvarijo in potem pod križem, ko se zdi, da je vse uničeno, v svojem srcu spet sliši angelove besede: »Ne boj se.« In tako pogumno vztraja ob umirajočem Sinu ter gre v moči vere naproti vstajenju, naproti binkoštim, naproti ustanovitvi nove družine Cerkve.
Homilija, 18. december 2005
Ni komentarjev:
Objavite komentar