Moj mož se je 15. marca 2012 zvečer pritoževal nad bolečino v hrbtu, ki me ne bi smela vznemiriti. Vendar mi je nekaj prigovarjalo, da gre za hudo stvar in je takoj treba iti v bolnišnico.
Ko sva prispela v sprejemno ambulanto prve pomoči, je zdravnik mislil, da gre za očitno ledvično koliko. Predpisal je pomirjevalna sredstva in magnetno resonanco, ki bi jo opravili naslednje jutro. Isti notranji glas mi je rekel, da je magnetno resonanco treba narediti takoj. V nasprotju z zdravnikovim mnenjem sva vztrajala pri svojem. Komaj so pričeli z resonanco, so zdravniki opazili, da je bila iliakalna arterija mojega moža poškodovana in malo pred tem, da se razpoči, ker je v spodnji del trebuha steklo že dva litra krvi.
Šlo je za zelo veliko arterijo, katere poškodba povzroči smrt v nekaj sekundah in nobenega bolnika s takšno diagnozo nikoli niso mogli rešiti. Moj mož Saša je bil deležen čudeža. Tudi bolniško osebje se je enako izrazilo. Ko sem bila osem ur pred operacijsko sobo, sem vso noč preživela v molitvi. Po okrevanju je moj mož spet aktivno in normalno zaživel.
Ljudje pogosto mislijo, da se je vse tako izteklo, ker sem tudi sama zdravnica in sem zato mogla rešiti svojega moža. Zelo dobro vem, da temu ni tako, ker sama nisem mogla postaviti diagnoze. V svoji notranjosti sem prepričana, da sta ta čudež storila Gospod Jezus Kristus in sveta Devica Marija od luči, katere podoba je v svetišču Naše Gospe luči v Goultu v Franciji. Moje življenje je prekratko, da bi jima lahko izrazila vso svojo hvaležnost.
Pričevanje zdravnice Véronique Brunengo-Sorokolet, 13560 Sénas, Francija
Ni komentarjev:
Objavite komentar