Jezus je veliko molil. V času javnega delovanja se je tudi podnevi umaknil v samoto, če je bilo mogoče, in je molil. Če je imel čez dan polne roke dela, je že zgodaj zjutraj molil. Pred najvažnejšimi dogodki, kot je npr. izbor apostolov, je vso noč prečul v molitvi. Molil je pred prelomnimi dogodki svojega življenja, tako ob svojem krstu, pri spremenjenju na gori, v vrtu Getsemani.
Jezus je začel javno delovati s krstom v reki
Jordan. Krstil ga je človek, ki je v svojem življenju veliko premolil. Bil je
to Janez Krstnik. Evangelist Luka poroča, da je Jezus po krstu molil. Na
podlagi njegove molitve so se odprla nebesa, nadenj je prišel Sveti Duh, iz
nebes se je zaslišal Očetov glas. Očetov odgovor kaže njegovo zadovoljstvo s
Sinom. Prejem Svetega Duha, ki si ga je Jezus izprosil s svojo molitvijo, ga je
usposobil za javno delovanje.
Tudi Jezusova spremenitev na gori je povezana z
njegovo molitvijo, ko je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro
molit. Medtem ko je molil, se je podoba njegovega obraza spremenila in njegova
obleka se je belo bleščala. Tu se kaže silna moč Jezusove molitve.
Za Cerkev je bilo posebno pomembno dejanje
izbor apostolov, zato je Kristus pred tem dejanjem na gori vso noč prečul v
molitvi. Kaj vse se je zvrstilo
pred Jezusovimi duhovnimi očmi v tej prečuti noči! Apostoli, ti tako slabotni
možje, bodo temelj Cerkve, ki mora kljub silnim viharjem vztrajati do konca
sveta. Med apostoli bo omahujoči Peter, bo izdajalec Juda.
Evangelist Luka takoj nato poroča o Jezusovem
govoru na gori, ki je bistvo novozaveznega nauka in je tudi sad razsvetljenja,
ki ga je Gospod dobil v svoji nočni molitvi.
Ob drugi priliki je Kristus skrajšal svoj nočni
počitek in šel zelo zgodaj molit, da bi bilo njegovo apostolsko delovanje bolj
uspešno. Preden je učence vprašal, za koga ga imajo, je na samem molil. Ko je
nekoč molil, ga je eden od njegovih učencev prosil: »Gospod, nauči nas moliti,
kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Jezus jih je tedaj naučil moliti
očenaš.
Posebno pozornost zasluži Kristusova molitev v
zvezi z njegovim trpljenjem. Na vrtu Getsemani je naročil učencem, naj molijo.
Sam pa je molil: »On, ki "je sam sebe izničil tako, da je prevzel vlogo
hlapca" (Flp 2,7), je do skrajnih mej človeške zmogljivosti občutil in
nosil težo križa. Križ je vključeval v svojo molitev.
V vrtu Getsemani na Oljski gori je Kristus
najprej naročil učencem: "Molite, da ne pridete v skušnjavo!" (Lk
22,40). Nato se je oddaljil za lučaj kamna, padel na kolena in molil: »Oče, če
hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« V
molitvi je bil sam, v temi, obdan z našimi grehi. V svoji zapuščenosti in
groznih notranjih bolečinah je potil krvavi pot. S pomočjo molitve je zmagal,
vstal in šel pogumno naproti svojim sovražnikom.
Evangelisti so ohranili tri Jezusove molitve na
križu: »Oče, odpusti jim, saj ne
vedo, kaj delajo.« »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« in »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.«
Prva Jezusova molitev na križu je molitev za
sovražnike, ki so ga obsodili na smrt in križali. Dokazuje posebno Gospodovo
ljubezen do njih. Druga molitev je začetek 22. psalma, ki se nanaša na Jezusovo
trpljenje in poveličanje. Izraža njegovo silno zapuščenost, občuteno
zapuščenost celo od Očeta, ki jo je sprejel nase za naše odrešenje. Tretja
molitev je vzeta iz 31. psalma in razodeva Jezusovo popolno predanost Očetu.
Značilno je, da je prva zapisana Jezusova beseda in zadnja pred njegovo smrtjo
prav beseda Oče.
O Jezusovi vseživljenjski molitvi, ki je
povezana z daritvijo, pravi pismo Hebrejcem: »Ta
je v dneh svojega zemeljskega življenja z močnim vpitjem in solzami daroval
molitve in prošnje njemu, ki ga je mogel rešiti pred smrtjo, in bil je uslišan
zaradi bogovdanosti.«
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar