Da, čisto zares so se izza ovinka prikazale piramide. Veličastne in ogromne, so silile iz megle.
Bil sem ves prevzet, ko sem
prvič videl piramide na mestu. V mislih se mi je že vrtelo polno prizorov, ki
bi jih rad fotografiral. Toda, ali bo mogoče? Izkušnja s faraonom Ramzesom je
pripovedovala drugače. Stojalo sem res pustil v avtobusu, saj ne bi rad imel še
nove nevšečnosti.
Izstopili smo na robu grička,
na katerem so zgrajene piramide. Visoka ograja okoli parkirišča je dajala vtis
strogosti. Domači vodič nas je spravil skozi vhod in pred nami so se pojavile
velike kamnite gmote, ki jim pravimo piramide. Te so eno izmed največjih čudes
človeške civilizacije. Koliko rok jih je gradilo? Bila so cela naselja
delavcev, ki so bili zaposleni z gradnjo teh ogromnih stavb. Potrebni so bili
rokodelci vseh vrst, da je vse usklajeno in dokaj hitro potekalo. Eni so lomili
ogromne kamnite bloke v kamnolomih. Drugi so jih klesali, spet naslednji so jih
spravljali na gradbišče. Strokovnjaki pravijo, da so gradbišče sproti zasipali
s peskom, da je bilo vedno kakor na tleh. Po ogromnih nasipih so na lesenih
debelcih valili kamne in jih spravljali vedno bliže mestu, kamor so jih
vzidali. Ko je bil položen najvišji kamen na svoje mesto, je bilo potrebno ves
pesek, ki so ga nasuli odstraniti, da se je pokazala piramida v vsej svoji
veličastnosti.
Prvi pogled na piramide ni
bil nič romantičen. Ena izmed njih je bila še zavita v meglo. Tudi svetloba ni
bila kaj posebnega, saj nam je sonce sijalo nasproti. Bilo je veliko ljudi in
nekateri so pridno fotografirali. Tudi ženske v dolgih črnih ali pisanih
oblačilih so skušale vsaj s telefoni posneti fotografijo za spomin ali kot
dokaz: Češ bile smo ob piramidah!
Moj mir so kmalu zmotili
domači trgovci. Vsak je ponujal svoje in dobesedno silil vate, da bi kaj kupil.
Vodič nam je dal navodilo, naj se čim manj brigamo zanje. Takoj ko izrečeš
besedo, on začuti možnost, da bi ti lahko kaj prodal. Moram pa priznati, da so
zelo pazljivi in dobro poslušajo. Že po nekaj besedah, ki smo jih spregovorili
med seboj, so ugotovili, da smo Slovani. Zato so hitro začeli naštevati in
kazati knjige o piramidah v slovanskih jezikih. Ker nismo priznali, da smo
bodisi Čehi, Slovaki ali Poljaki, so nas začeli vpraševati, od kod smo. Najbrž
jim ni bilo veliko znano, kje je Slovenija, čeprav so ponavljali v angleščini,
da je Slovenija lepa dežela in da imajo radi Slovence.
Nekateri od naših romarjev so
jih poučili, kako je treba nagovoriti Slovenca: Dober dan! Knjige v
slovenščini! Zanimivo je bilo zame, da so ti ljudje z lahkoto ponovili in si
zapomnili, vse slovenske besede. tistim za nami so že od daleč kričali to, kar
smo jih prednji naučili. Pomislil sem, s kako veliko težavo bi Anglež ali
Španec izgovoril te besede. Najbrž bi jih sploh ne spravil pravilno iz ust. Ti
Egipčani, ali kaj so že bili, so to storili v trenutku.
Ob prvi piramidi smo se ustavili
in poslušali razlago našega lokalnega vodiča. Veliko nam je povedal o
piramidah, o zgodovini in še kaj. Toda veliko nismo odnesli, saj so mešetarji
dobesedno silili v nas. Cukali so nas za rokave in ponujali svojo robo. Rinili
so se med skupino in motili razlago, ki smo jo poslušali. Tu in tam je vodič
rekel komu, naj se odstrani, a veliko ni pomagalo.
Stali smo na robu sence, ki
jo je metala piramida. Bilo je kar poletno toplo in megla v nižini pod
piramidami je hitro puhtela. Ob piramidi je bilo živahno. Čeprav je bilo
napisno, da ni dovoljeno plezati po piramidah, so otroci veselo plezali in
kričali vsak na svojem kamnu.
Bili smo tako blizu, da je
bilo nemogoče narediti dobro fotografijo. Upal sem, da se bomo nekoliko
oddaljili, da bo primerno za fotografiranje. Vodič nam je rekel, naj počakamo
za fotografiranje, saj nas bo popeljal nekoliko stran, kjer bo lep razgled na
vse tri piramide. Da nam ne bo treba pešačiti, bomo šli kar z avtobusi.
Res smo se spet naložili na
avtobuse in se popeljali malo v puščavo. Južno od piramid se takoj prične
peščena puščava.
Pogled proti severu je bil
popolnoma drugačen. Piramide so sijale v vsej svoji veličastnosti. Nebo nad
njimi je bilo modro. O kaki megli skoraj ni bilo več sledu.
Ni bilo treba še izstopiti,
že so nas obkolili. Kramarji, fotografi in vodniki kamel. Vsak je kričal, kaj
ponuja in bila je prava babilonska zmešnjava jezikov. Ob razgledišču je bil
majhen kamnit zidec. Na njem je zaspano sedel neki domačin. Hitro sem ga
spravil na nekaj posnetkov. Nekaj je sicer brundal, a kako bi ga razumel?
Najprej smo naredili
skupinski posnetek. Takoj je bil pri roki domači fotograf, ki je hotel posneti
fotografijo. Malo sem ga razjezil, ko sem mu odvzel posel. Tudi on je brundal,
a zanj se nihče ni več zmenil.
Tudi kamelarji so takoj
vstopili v akcijo. Veliko se nismo zanimali zanje, saj nas je vodič opozoril,
da so lahko tudi nevarni. Odpeljejo te kam na samo in zahtevajo veliko denarja,
da sploh prideš dol s kamele.
Ko sem fotografiral kamelo s
piramidami v ozadju se mi je približal domačin in zahteval denar, ker sem
slikal njegovo kamelo. Ker sem šel proč, je kričal za mano.
Piramide so pravzaprav
grobnice za faraone. V notranjosti je cel sistem hodnikov, ki vodijo do sobane,
kjer je bilo položeno faraonovo telo. Nekoč je bilo nedostopno, saj so graditelji
za seboj spustili velike kamnite bloke, ki so bili nameščeni v poševnem kanalu.
Ko so odstranili zaporo, so kamniti bloki zdrsnili navzdol in zaprli vhod do
grobnice. Tri piramide so najbolj znane, ker so skoraj v mestu, a obstaja še več
drugih, ki so manj znane in tudi niso tako velike. Mislim, da je vseh piramid v
Egiptu okoli 110.
Med prej imenovanimi
piramidami je tudi Keopsova, kot jo imenujemo mi, domačini pa ji rečejo Khufu
piramida. Je velikansko mojstrsko gradbeno delo. Zgrajena je na površini
trinajstih hektarjev. Njena stranica je dolga 230 metrov. Piramida vsebuje
1.300.000 kamnitih blokov, ki so težki od 2,5 do 15 ton. Njena prvotna višina
je bila 146,5 metra, danes je visoka le še 137 metrov. Mogoče se komu zdi čudno,
zakaj je postala nižja. Čisto preprosto! V času, ko teh stavbnih čudes niso
znali ceniti, so jo uporabljali kot skladišče kamenja. Ves vrhnji del piramide,
ki je bil grajen iz belega turskega apnenca, so odstranili in uporabili za
razne gradnje v Kairu. Ta podatek nam pove, da piramida sprva ni bila
stopničasta, kot jo vidimo danes. Bila je lepo gladko pozidana. Ker so plašč iz belega kamna odstranili,
so ostale grobe stopnice, ki so bile prvotno skrite. Prvotno zunanjost piramid je
mogoče le rahlo zaslutiti na vrhu srednje, saj je samo zgoraj v konici ostalo
še nekaj od prvotnega kamnitega plašča.
p. Branko Petauer
Ni komentarjev:
Objavite komentar