O umrlem bratu, ki se je prikazal sv. Bernardu

Samostan Cîteaux je začel razširjati svoje sadike. Po ustanovitvi hiš La Ferté in Pontigny je bil v letu 1115 po Gospodovem rojstvu, v imenu svete in nedeljive Trojice ustanovljen na tretjem mestu samostan Clairvaux. V njem je opat v Cîteauxu, Štefan blaženega spomina, postavil za prvega opata našega blaženega očeta Bernarda. Življenjepis tega občudovanja vrednega človeka izčrpno poroča o njegovi enkratni svetosti in o njegovi posebni odličnosti zaradi znamenj in čudežev. Vendar imam za primerno, da napišem nekaj o tam izpuščenih stvareh, tako v spomin na tako velikega moža kot tudi, da spodbudim bralce. Tako se tudi ne bo zdelo, da smo v tej knjižici, posvečeni krepostnim možem, tiho izpustili najsijajnejši steber, na katerega se opira ves naš red.

Zgodilo se je nekoč med konventno mašo, katere se je udeležil tudi ta častiti oče. Po branju evangelija je iz zanikrnosti zmanjkala voda za umivanje duhovnikovih rok. Ko so malo dalj časa čakali nanjo, je skupnost bila z obrazi, obrnjenimi na vzhod. In ko je sveti oče stal na svojem prostoru v koru pred stopnico prezbiterija, se mu je razločno prikazal menih, ki je bil umrl pred nekaj dnevi. Tam je stal in majal z glavo proti njemu, kot da bi nekaj karal. Božji služabnik ga je spoznal in vprašal, zakaj maje z glavo proti njemu. Oni mu je odgovoril: ”O, če bi vi vedeli, kako mnoge in kakšne tovariše imate v nebesih, bi gotovo popazili pred vsako zanikrnostjo.” Svetnik je poslušal z veseljem te besede in odgovoril: ”Res verjameš, da se bodo rešili vsi bratje, ki so v tem samostanu?” “Vsekakor," je odvrnil. “Rešili se bodo. Pa ne samo ti, ampak tudi vsi, ki živijo v našem redu. Ubogljivo in ponižno bodo rešeni.” Naš pobožni oče pa je mislil na nekega brata, ki so ga večkrat opominjali zaradi nemarnosti in trdosrčnosti, ter je k temu dodal: "Ali veš kaj natančnejšega glede rešitve tistega brata?” In odgovoril je: ”Tudi njemu ni bilo odtegnjeno Božje usmiljenje.” Božji mož se je zelo razveselil povedanega. Toliko bolj se je zaradi njegovih besed držal s svojimi brati trdih Gospodovih poti, kolikor bolj trdno je bilo v njegovem srcu upanje na večno plačilo.