Ploski relief iz poslikanega
mavca, ki predstavlja Devico Marijo in njeno brezmadežno Srce, obdano s trni in
ognjenimi zublji (kot v Fatimi), se je nahajal v revni hiši ob vzglavni blazini
mladoporočencev Lannuso. Podoba je od 29. avgusta do 1. septembra 1953
prelivala solze, ki so jih analizirali.
Sicilijanski episkopat je
priznal nadnaravni izvor in pričel z gradnjo svetišča. Ob posvetitvi je papež
Janez Pavel II. izjavil: »Marija je jokala v La Salette v sredini preteklega
stoletja … v času, ko je bilo krščanstvo v Franciji deležno naraščajočega
sovraštva. Jokala je tudi tukaj v Sirakuzah ob koncu druge svetovne vojne. Te
solze lahko razumemo v povezavi z naslednjimi tragičnimi dogodki: neizmerno
masovno uničenje ljudi zaradi vojne, holokavst judovskih mož in žena, grožnja s
strani izrazito ateističnega komunizma v vzhodni Evropi.
Marijine solze so znamenja. Pričujejo o
Materini navzočnosti v Cerkvi in svetu. Mati joka, ko vidi svoje otroke, da jim
grozi duhovno ali fizično zlo.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar