Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 18. december 2018

Praznovanje fatimske stoletnice v Sloveniji

Škofje so na 98. redni seji SŠK, ki je bila 9. januarja 2017 v Celju, določili datume obhajanja fatimske stoletnice po svojih škofijah. Povsod so ta srečanja pod vodstvom škofov ordinarijev lepo potekala.
Nekatere župnije so kot pripravo na obhajanje fatimske stoletnice obhajale pet prvih sobot na fatimski način, posamezne družine po župnijah pa je od 13. maja do 13. oktobra 2017 obiskovala mala fatimska Marija v kapelici, ki je podobna originalni kapeli v Fatimi. Vsaka dekanija je namreč dobila kipec fatimske Marije. Ti kipci so bili pripeljani prav iz Fatime, kapelice pa so bile narejene po načrtu g. Lojzeta Čemažarja v Sloveniji. Za štiri škofije jih je blagoslovil 1. maja 2017 na Rakovniku gospod nadškof Stanislav Zore, za mariborsko in murskosoboško škofijo pa 12. maja gospod nadškof Alojzij Cvikl. Cilj teh Marijinih obiskov je bil, da bi se poživila družinska molitev, tudi molitev rožnega venca, ki je marsikje popolnoma izginila.
Neki duhovnik je poročal: »Vsi, ki so Marijin kipec gostili, so bili hvaležni, ganjeni. Bom pretiraval, če rečem: drugačni ... ? Ko pobožne žene prinesejo kipec k ženski, ki sama več ne more v cerkev in skupaj z njo, z njenimi sosedi in domačimi molijo, pojejo Marijine pesmi ... Ko se to dogaja v župniji, kjer po domovih skoraj ni več molitve ... Tedaj je konec dvomov ... Skratka: stvar deluje. Bogu hvala za Marijo in za vse, ki se s to zadevo tako predano trudite.«

Slovensko-hrvaško obhajanje fatimske stoletnice 14. oktobra 2017 v Stični

Skupno vseslovensko srečanje, h kateremu so bili povabljeni tudi Hrvati, je bilo v soboto, 14. oktobra 2017, v Stični. To je bilo že šesto slovensko-hrvaško srečanje. Slovenski odbor za pripravo srečanja je vodil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, hrvaški odbor pa varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak. V duhu gesla srečanja: Skupaj živeti Marijin klic, smo se Bogu zahvalili za vse milosti, ki jih po Marijinih rokah in njenih priprošnjah tudi danes prejemamo Slovenci in Hrvati. V Stično sta prišla tudi dva zastopnika iz Fatime. Tri sobote pred slovesnostjo smo se po svojih župnijah udeleževali duhovne priprave.
Te nadvse pomembne slovesnosti se je udeležilo blizu sedem tisoč slovenskih in hrvaških vernikov. Bilo je 196 duhovnikov in 16 škofov. Dogajanje se je začelo ob 9.30 z molitveno uro, pri kateri so sodelovale različne romarske skupine iz Slovenije in Hrvaške pa tudi duhovnik iz Fatime. Slovesno somaševanje je ob 11.00 vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je med mašo skupaj z varaždinskim škofom Josipom Mrzljakom nagovoril zbrane romarje. »To, da se nas je toliko zbralo, ni naše delo, to je Njeno delo,« je v pridigi poudaril varaždinski škof Mrzljak. »Največje orožje proti zlu je rožni venec, ki uniči vsako zlo,« je še dejal.
Srečanju je na duhovni način predsedovala fatimska Marija romarica, ki je v Stično prispela v petek, 13. oktobra, in smo jo zvečer, ob 18.00 pred mašno daritvijo, z velikim veseljem sprejeli in ob njej vso noč molili in prepevali. Priromala je iz Češke in obiskala tudi naše kontemplativne samostane.
Da bi se za vse prejete milosti, ki nam jih je v zadnjih dveh letih posredovala Devica Marija, primerno zahvalili, je bilo v soboto, 18. novembra 2017, zahvalno romanje v Stično, ki ga je vodil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po molitvi rožnega venca ob 9.30 je bilo slovesno somaševanje, za njim pa procesija s fatimskim Marijinim kipom po baziliki.
Kakor vsako leto so bile zunaj domovine romarske duhovne vaje za častilce Jezusovega in Marijinega Srca tudi letos. Prav letos so bile na najsvetejšem kraju, v Sveti deželi, pod vodstvom g. nadškofa dr. Marjana Turnška, in sicer od 25. septembra do 2. oktobra 2018. Udeležili so se jih duhovniki in laiki. "Prostori, kjer so se dogajali dogodki našega odrešenja, 'oživljeni' z Besedo Svetega pisma, so nam poživljali duha. Sveta Dežela se ne imenuje zastonj 'peti evangelij'" (M. Turnšek).

Nekaj misli za sklep

Že leta 1999 se je precejšnje število slovenskih vernikov temeljito pripravo posvetilo JMS. Tem se je z dobro pripravo pozneje priključilo še precej vernikov. Bilo pa je mnogo več takih, ki so se pozneje posvetili brez temeljite priprave in so na to dejanje pozabili. Posvetilno molitev samo zmoliti nikakor ni dovolj! Odbor je vedno poudarjal, da je potrebno vsako leto po dobri pripravi posvetitev obnoviti. Ali se je to dogajalo, je predvsem odvisno od župnikov, od njihovega spoznanja o vrednosti posvetitve. Pomembno je zlasti življenje iz posvetitve! To bo treba v prihodnosti bolj poudarjati in gojiti.
Ker je človek slaboten in pozabljiv ter stalno potrebuje Božjo pomoč, so poleg obnavljanja posvetitve potrebni molitveni shodi, duhovne vaje in duhovne obnove, vsakdanje obnavljanje posvetitve s pomočjo kratke molitvice, branje literature v zvezi s posvetitvijo ipd. Nekateri se v vsem tem odlikujejo. Vsekakor bo za prihodnost potrebno, da bo Odbor še bolj skrbel za duhovno poglobitev posvečenih, za medsebojno povezanost in zavest pripadnosti Združenju ter zavest odgovornosti.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar