»Skrbi zanje, saj so moji. Vodi jih k Jezusu.«

Bilo je leta 1947, po enem letu in pol skoraj vsakodnevnih izrednih razodetij, v katerih je Jezus materi Tereziji razkril to, kar je pričakoval od nje. Imela je videnje, ki je povzelo vse, kar ji je Jezus razodel … Videla je veliko množico revežev vseh vrst, mladih in starih … K njej so imeli iztegnjene roke, pri tem pa so kričali in prosili, da bi jih rešila in jih vodila k Odrešeniku – Jezusu … Pri njih je stala Marija. Mati Terezija je bila ob njej na kolenih. Obrnjena je bila k trpečim otrokom, zato ni mogla videti Marijinega obraza. Slišala je njene besede: »Skrbi zanje, saj so moji. Vodi jih k Jezusu, prinašaj jim Jezusa. Ne boj se ničesar. Uči jih, da bodo v družini molili rožni venec in vse se bo dobro izteklo. Ne boj se ničesar – Jezus in jaz bova s teboj in s tvojimi otroki, tvojimi sinovi in hčerami.«

Kmalu po tem dogodku je mati Terezija spet videla isto množico. Tokrat so osebe stale v temi. Tam, obdan z žalostno množico, ki se ni zavedala njegove prisotnosti, je bil Jezus, zapuščen in z žeblji pribit na križ. Marija je bila pred njim … Jezus je rekel materi Tereziji: »Prosil sem te. Oni so te prosili in tudi Ona, moja Mati, te je prosila. Ali se boš branila, da bi to storila zame, da oni ozdravijo in bi jih privedla k meni?«

Jožef Langford MC, Mother Teresa: In the Shadow of Our Lady (Mati Terezija: v senci naše Gospe) – Our Sunday Visitor, 2007

PO MARIJI K JEZUSU DUHOVNE VAJE Z MARIJO (6)

Zatekanje k Marijinemu brezmadežnemu Srcu

(p. Anton Nadrah, nagovor v baziliki 28. 6. 2020)

Smo v baziliki Žalostne Matere Božje v Stični. Spredaj, za oltarjem, Mati Marija drži mrtvega Sina v naročju [vidimo jo na priloženi upodobitvi]. To je zelo zgovorna podoba Najsvetejših Src Jezusa in Marije. Božji Sin v naročju Božje Matere je podoba Jezusovega presvetega prebodenega Srca. Do smrti je izničeno, žrtvovano in darovano za naše odrešenje, za vsakega izmed nas. Zate in zame. Na sebi je Jezus popolnoma uresničil svoje besede: »Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo dá svoje življenje za svoje prijatelje.« Vsi smo njegovi prijatelji.

Ob smrti Božjega in Marijinega Sina se je tudi Marijino materinsko Srce najbolj razodelo. Nebeškemu Očetu daruje tistega, ki ga je 9 mesecev nosila pod svojim srcem, ga z ljubeznijo pestovala in hranila ter po človeški strani vzgojila za Odrešenika sveta. Njeno geslo: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« se je popolnoma izpolnilo. V njej sta se združili največja ljubezen in največja bolečina. Daritev je končana. Marijina žrtev in daritev je združena z Jezusovo žrtvijo in daritvijo. Nebeški Oče je to žrtev in daritev sprejel, kar je dobilo zadnji pečat v poveličanju obeh. Jezus je poveličan vstal od mrtvih. On je pozneje svojo Mater z dušo in telesom poveličal in vzel v nebeško slavo. Znamenje tega poveličanja je Marijino srce, ki ga vidimo nad podobo Žalostne Matere Božje. Iz srca švigajo plameni. So znamenje njene ljubezni do nebeškega Očeta, do njegovega in svojega Sina ter do nas ljudi. To srce je prebodeno. Meč je v njem. Toda je skupaj z mečem poveličano. Izpolnila se je Simeonova prerokba: »Tvojo dušo bo presunil meč.« Kakor za Sina Jezusa je bil tudi zanjo najprej potreben veliki petek, da je bila deležna Sinove in svoje velike noči, Sinovega vnebohoda in svojega vnebovzetja.

Rože, ki obdajajo Marijino srce, so znamenje njenega poveličanja in naše ljubezni do naše duhovne Matere. Prav na vrhu vidimo krono. Dva angela jo držita. Krona nas spominja na Marino nebeško slavo, na tisto, kar molimo pri rožnem vencu: »ki je tebe, Devica, v nebesih kronal«.

Kip sočutne Marije z mrtvim Jezusom v naročju bo čez dve leti star 400 let. Na njem še ni trnja, ki obdaja srce fatimske Marije tristo let pozneje. Lahko se vprašamo: Ali je morda to znamenje, da se je tristo let pozneje, v času, ko se je Marija prikazovala fatimskim pastirčkom, človeštvo poslabšalo, da bolj žali Marijo in Jezusa? Trni namreč kažejo na naše grehe.

Marijino telesno srce je simbol, podoba Marijine osebe pod vidikom njene ljubezni do Boga, do Odrešenika in do odrešenih. Ko častimo Marijino Srce in se mu priporočamo, s tem častimo Marijo sámo in se njej priporočamo. Obračamo se na Marijino notranje življenje, ki se je razodevalo tudi v vsej Marijini zunanji dejavnosti in ravnanju v stiku s svojim Sinom in z ljudmi. Marija pravzaprav ne potrebuje našega češčenja. Mi ga potrebujemo, da se s tem odpiramo njenemu materinskemu vodstvu, kajti velja, kakor pojemo: »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš«.

Ko častimo Marijino Srce, občudujemo, častimo in premišljujemo Marijino duhovno življenje z vsemi krepostmi, predvsem z njeno ljubeznijo do Boga in ljudi.

Namen češčenja Marijinega brezmadežnega Srca je predvsem v tem, da bi se pomnožilo naše zaupanje v moč Marijinega posredovanja pri Kristusu. Tako bomo bolj gotovo prišli do prisrčne ljubezni do Marije in Jezusa pa tudi do vse ljudi. Češčenje Marijinega Srca nam kaže, kako naj se bližamo Bogu z vero, upanjem in ljubeznijo.

Upokojeni mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki letos obhaja biserno mašo, je zapisal: »Pristna pobožnost do njenega Srca pomeni, da se popolnoma predamo njenemu vodstvu, si osvojimo njenega duha, smo po njenem zgledu z molitvijo in žrtvijo sodelavci pri odrešenju sedanjega sveta. Prava pobožnost do Marijinega Srca je tedaj, ko si prizadevamo odstraniti iz svojega življenja sebičnost, ošabnost in sovraštvo, ko se bližamo Bogu z vero, sočloveku pa z dejavno ljubeznijo.«

Papež Frančišek priporoča rožni venec

Papež Frančišek je pri generalni avdienci 23. avgusta 2017 spodbudil bogoslovce k vsakdanji molitvi rožnega venca.

Papež se je v dvorani Pavla VI. pri svojem običajnem pozdravu italijanskih obiskovalcev in romarjev še posebej obrnil na kandidate za duhovništvo, ki so se udeležili 25. poletnega tečaja. Poleg tega je nagovoril še člane oratorija sv. Filipa Nerija ter bogoslovce iz Verone:

»Dragi fantje in mladi, ki se pripravljate na duhovništvo. Ves čas se trudite živeti evangelij z gorečim misijonarskim duhom in s posebno pozornostjo skrbi do ubogih in pomoči potrebnih. Pri tem ne opuščajte vsakdanje molitve rožnega venca!«

It.Zenit

Škapulir in rožni venec sta nerazdružljiva.

Dne 13. junija 1917 je Naša Gospa iz Fatime zaupala trem pastirčkom, da »Bog hoče na svetu vzpostaviti češčenje Marijinega brezmadežnega Srca«. Sveta Devica takrat ni natančneje razložila, kakšno naj bo to češčenje. Pozneje je vidkinji Luciji v Pontevedri in Tuyu v Španiji dopolnila, kakšno naj bo to češčenje. Sestra Lucija je 15. oktobra 1950 rekla: »Škapulir je znamenje naše posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu … Škapulir in rožni venec sta nerazdružljiva.« Zato sta škapulir in rožni venec sestavni del češčenja Marijinega brezmadežnega Srca. Dobro opravljena molitev rožnega venca najbolj gane Srce naše Gospe.

V Marijinih besedah in Lucijinih pojasnilih gre za pet stvari, s katerimi častimo Marijino brezmadežno Srce: posvetitev Rusije [in nas samih], zadostilno obhajilo prvih sobot v mesecu, žrtvovanje za spreobrnjenje grešnikov, vsakodnevna molitev rožnega venca in nošenje škapulirja.

Yves de Lassus

Milijon otrok moli rožni venec

Dne 18. oktobra 2018 so se otroci iz raznih filipinskih pokrajin množično udeležili svetovne pobude molitve rožnega venca za mir in edinost.

Filipinska škofovska konferenca poroča, da se je v pobudo – Milijon otrok moli rožni venec – vpisalo nad 1.200 župnij in 700 katoliških šol v 41 škofijah. Pobudo je udejanjila mednarodna dobrodelna organizacija Pomoč trpeči Cerkvi (ACS).

Molitev prek video povezave je vsako jutro ob 9.00 združila otroke iz Sirije, Koreje, Avstralije in iz mesta Marawi na otoku Mindanao.

Msgr. Pablo David, škof v mestu Caloocan blizu Manile, je izjavil: »Gospod rad usliši otroke, njihove molitve imajo veliko moč. Rožni venec je zelo močno sredstvo za dosego miru.«

Škofija Caloocan dejavno prispeva k ustanavljanju podpornih skupin in fondov za vdove ter za otroke tistih staršev, ki so podlegli v boju z drogo. Škofija tudi nudi asistenco svetovanja in materialne pomoči prizadetim družinam.

Jonathan Luciano, nacionalni voditelj ACS Filipini meni, da je bila močna točka te svetovne pobude prav konkretna pomoč, ki so jo filipinski otroci izrazili otrokom, ki živijo v deželah, kjer so kristjani preganjani. Filipinski otroci so namreč podarili del svojih prihrankov otrokom, ki živijo v Iraku, Siriji in Afriki.

Pobudo »Milijon otrok moli rožni venec« so sprožili leta 2005 v Caracasu v Venezueli. Od leta 2006 ACS skrbi za širjenje te pobude po vsem svetu.

Christina Hermoso

Vir: news.mb